DEŽELNA POSVETOVALNA KOMISIJA ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO

DEŽELNA POSVETOVALNA KOMISIJA ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO

Trst, 19. Julij 2018

Po novih deželnih volitvah se je v četrtek, 19. julija, prvič sestala Deželna posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino. Sejo, ki se je odvijala v Lloydovi dvorani v deželni palači na Velikem trgu v Trstu,  je odprl deželni odbornik Pierpaolo Roberti. Odbornik za krajevne avtonomije in za manjšine je po pozdravih poudaril, da se je držal obljube in takoj sklical zasedanje komisije “Zdelo se mi je pomembno, da se je posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino sestala predvsem zaradi razporeditve denarnih sredstev v deželnem rebalansu proračuna in tudi za to, da se med člani komisije boljše spoznamo” je povedal. Na zasedanju so bili prisotni predstavniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, predstavniki centralnega deželnega urada za slovenski jezik in še ostali člani komisije. Sredstva, ki so na razpolago, in ki so bila predmet razprave na sestanku znašajo 900 tisoč Evrov. Med sejo sta predstavnika krovnih organizacij Bandelj in Pavšič podala nekaj predlogov o katerih so razpravljali člani omenjene komisije.

Po Robertijevem začetnem posegu je bila beseda dana Walterju Bandelju, ki je omenil, da sta se oba predsednika krovnih organizacij že sestala z odbornikom Robertijem in se z njim pogovarjala o razporeditvi sredstev. Bandelj je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem Centralnega deželnega urada za slovenski jezik. Med predlogi za uporabo sredstev je Bandelj omenil dva razpisa: prvi za spodbujanje mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti, kateremu bodo namenili 70 tisoč evrov in drugi pa namenjen ovrednotenju slovenske narodne skupnosti na promocijskem področju, kateremu pripada 60 tisoč evrov.

Rudi Pavšič se je odborniku zahvalil za sistem dela in za priložnost dialoga “Upam, da bo med nami čim več soglasja, in da skupaj zasledujemo čim več koristnih stvari za našo narodno skupnost.” Pavšič je v imenu SKGZ-ja potrdil soglasje glede točk, ki jih je izpostavil Walter Bandelj.  Deželna posvetovalna komisija je predloge predsednikov krovnih organizacij sprejela in odobrila še 750 tisoč evrov za Centralni deželni urad za slovenski jezik, 40 tisoč evrov Svetu slovenskim organizacij ter ostalih 40 tisoč evrov Slovensko kulturno gospodarski zvezi.

VIR: man, Novi Glas

fotografija: FOTODAMI@N


	

Predsednika krovnih organizacij pisala zunanjima ministroma Italije Enzu Moaveru Milanesiju in Slovenije Karlu Erjavcu.

Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič, za SKGZ, in Walter Bandelj, za SSO, sta v zvezi z vrnitvijo Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu pisala zunanjima ministroma Italije Enzu Moaveru Milanesiju in Slovenije Karlu Erjavcu.

V dopisu Pavšič in Bandelj ugotavljata, da »udejanjenje 19. člena zaščitnega zakona 38/2001 (vračanje nepremičnin) ostaja za slovensko manjšino v Italiji še vedno nerešen problem, predvsem kar se tiče stavbe Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu. V stavbi, ki predstavlja za slovensko narodno skupnost v Italiji pravi simbol kulturno gospodarske prisotnosti, še vedno domuje Tržaška univerza, kateri je to nepremičnino dodelila pred skoraj tridesetimi leti Dežela Furlanija Julijska krajina.

Rezultat večletnih prizadevanj slovenske narodne skupnosti v Italiji je pridobitev le majhnega pritličnega dela, ki je bil dan v uporabo slovenski Narodni in študijski knjižnici.

Sedanji rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia je pred meseci na avdiciji Paritetnega odbora izrazil pripravljenost, da se ugodi načelom 19. člena zaščitnega zakona in uresniči namembnost Narodnega doma v smislu omenjene norme. Istočasno pa je izpostavil potrebo, da se poišče alternativni sedež oddelkom, ki danes domujejo v Ul. Filzi. To je po njegovem mnenju povsem uresničljivo predvsem ob podpori javnih uprav, saj tudi sam razume velik simbolni naboj, ki ga predstavlja Narodni dom za Slovence.

Sami ste tudi podpisnik dogovora z italijanskim zunanjim ministrom Angelinom Alfanom lanskega novembra, po katerem naj bi  italijanska vlada poskrbela za vrnitev stavbe v smislu duha in črke zaščitnega zakona.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, krovni organizacij Slovencev v Italiji, upravičeno pričakujeta, da bo prišlo do konkretnih premikov v tej smeri in do udejanjenja omenjenega meddržavnega dogovora. Kar nekaj je namreč manjšinskih organizacij in ustanov, in primis Glasbena matica in Narodna in študijska knjižnica, ki nestrpno čakajo, da bodo lahko dobile  prepotrebne prostore kot dokončni sedež, kjer se bo lahko odvijala nemoteno njihova redno dejavnost. Ob pridobitvi Narodnega doma namerava slovenska manjšina, v sodelovanju z ostalimi tržaškimi manjšinskimi skupnosti, uresničiti tudi projekt multimedialnega središča tržaških kultur, kar bi predstavljalo za Trst veliko pridobitev v potrjevanju večjezičnega pečata tega mesta kot simbol pravega sožitja.

Podpisana predsednika dveh krovnih organizacij potrjujeva velik interes in potrebo slovenske narodne skupnosti v Italiji, da se dokončno udejanji 19. člen zaščitnega zakona, kar se tiče vračanja Narodnega doma v Ul. Filzi in tudi v duhu podpisa meddržavnega dogovora. Dokončna vrnitev prostorov Narodnega doma slovenski narodni skupnosti bi pomembno obeležila 100-letnico njegovega požiga, ki se je bomo spomnili leta 2020.«

 

Trst, 3. julija 2018

SSO čestital novoizvoljenemu predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije

Foto: DZ-RS, Borut Peršolja

Predsednik SSO Walter Bandelj je danes čestital mag. Mateju Toninu ob petkovi izvolitvi na mesto predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. V svojem pismu predsednik SSO izraža voščila za dobro vodenje osrednje slovenske državne inštitucuije, poudarja odličen sistem zastopanosti narodnih manjšin v Državnem zboru in spominja na še vedno nerešeno vprašanje slovenskega zastopstva v italijanskem parlamentu.

Predsednik Bandelj se v dopisu tudi spominja letošnje obeležitve dneva slovenske državnosti in na pomen, ki ga je za Slovence v FJk imela slovenska demokratizacija in osamosvojitev.

Zastava Republike Slovenije naj bo tudi zastava slovenske narodne skupnosti v FJk

Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič, SKGZ, in Walter Bandelj, SSO, sta predsednici Inštitucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine Kseniji Dobrila posredovala predlog, da bi na eni od naslednjih sej Paritetnega odbora obravnavali vprašanje zastave slovenske narodne skupnosti v FJK.

V nadaljevanju pisma pišeta: “Pri tem se sklicujeva na 10. člen zaščitnega zakona, ki pravi, da je v seznamu določenih občinah, delih občin ter krajih in ustanovah, ob italijanskem predvidena raba slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih. Ta določila se uveljavljajo tudi pri toponomastičnih napisih in pri cestnih oznakah. V tem smislu sta pomembna tudi 7. člen zaščitnega zakona 38/2001 in 6. člen deželnega zakona št. 27 z dne 27. novembra 2001.

Smatrava, da v ta seznam sodi tudi zastava slovenske narodne skupnosti v FJK, kot to velja za druge manjšine v Evropi, tudi za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij menita, da bi morala biti zastava naše narodne skupnosti ista, ki je uradno veljavna za Republiko Slovenijo. Troje zastav, Republike Italije, Republike Slovenije in Evropske unije bi torej najbolje predstavljalo prisotnost in narodno pripadnost Slovenk in Slovencev v FJK.”

Trst, 19. junija 2018

Svet slovenskih organizacij podpira pobudo “Isonzo, fiume sacro ai popoli d’Europa”

Deželni predsednik SSO Walter Bandelj je s pismenim dopisom izrazil podporo štirim županom iz Zagraja, Gradišča ob Soči, Škocijana in Fiumicella v zezi z nedovoljenim prekritjem tabel, ki so označevale reko Sočo kot dragoceno reko za narode Evrope. Pismo je bilo poslano v vednost tudi goriškemu prefektu.

V dopisu je predsednik SSO poudaril, da napis izraža evropsko vizijo tega prostora, ki je usmerjena v dokončno preseganje zgodovinsih mej. Te so nastale zaradi dveh svetovnih vojn in zaradi ideologij XX. stoletja. Poudarek, da je Soča drgaocena reka za narode Evrope pomeni tudi potrditi, da so prav na tej reki številni pripadniki raznih narodov služili v vojskujočih si straneh in so zaradi tega morali prestajati nečloveške in krvave spopade. Zaradi tega je izbira po takem poimenovanju Soče vsem štirim občinam v čast in nesprejemljivo je, da je to tarča nedovoljenega prikrivanja, kar morajo organi pregona preiskati in narediti vse, da bi se to ne bi ponovilo.

Za vedno je odšel Ettore Romoli

Ob nepričakovani smrt predsednika Deželnega sveta FJk in bivšega goriškega župana Ettoreja Romolija je Svet slovenskih organizacij izrazil družini, ožjim sorodnikom in sodelavcem občuteno sožalje.

Kljub različnim nazorskim pogledom na zgodovino in identiteto našega goriškega in širšega deželnega prostora, gre priznati, da je bil Ettore Romoli oseba, ki je pustil pomemben pečat v politiki in v javni upravi na ravni države, dežele in občine, kot tudi v podpori čezmejnemu sodelovanju.

V odnosu do slovenske narodne skupnosti na Goriškem bomo hranili spomin, da so se v drugem županskem mandatu Ettoreja Romolija slovenski občinski svetniki in svetnice lahko začeli posluževati materinega jezika pri izvajanju posegov v goriškem občinskem svetu.

Slovensko zastavo za društva in organizacije

Izvršni odbor SSO je zasedal v četrtek, 7. junija in na zasedanju več pozornosti posvetil obravnavi politične situacije v Italiji in v Slovenji. Deželni predsednik Walter Bandelj je poudaril, da bo novo italijansko vlado potrebno oceniti na podlagi dejstev in seveda na podlagi odnosa, ki ga bo izkazala do narodnih in jezikovnih manjšin, za kar ni bilo posebnih programskih izjav. Za slovensko narodno skupnost ostaja prioriteta urditev slovenskega predstavništva v obeh vejah parlamenta, ki naj se zgleduje po zagotovljenem predstavništvu, ki ga uživata italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji.

V zvezi z državnozborskimi volitvami v Sloveniji, je Svet slovenskih organizacij mnenja, da mora imeti SDS, kot zmagovalka volitev prva možnost oblikovanja vlade. SSO je tudi izrazil čestitke predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnsoti, ki sta bila na podlagi zagotovljenega zastopstva izvoljena v Državni zbor Republike Slovenije, ter obema predlagal tesno sodelovanje za večjo težo in vlogo narodnh manjšin v splošnem evropskem kontekstu.

Odborniki Sveta slovenskih organizacij so tudi obravnavali novosti v zvezi z reformo tretjega sektorja in s potrebnimi spremembami, ki jih bo potrebno vnesti. Reforma je seveda v tem trenutku odvisna od izvajalnih odlokov, ki jih mora pripraviti vlada. Celotno zadevo bo potrebno še dodatno poglobiti in v tem bo zelo pomembno sodelovanje s članicami SSO.

V nadaljevanju zasedanja so odbornik še vzeli v pretres prizadevanja za ustanovitev slovenske sekcija pri konservatoriju Tartini, o katerih bo naslednji teden govora v Paritetnem odboru. Predsednik Walter Bandelj je še poročal o obisku pri predsedniku Slovenske škofovske konference msgr-ju Stanislavu Zoret in o udeležbi na 50. obletnici ustanovitve društva Emigrant v Švici. Pri tem je Izvršni odbor sklenil, da bo za v prihodnost vsakemu društvu ali organizacij, ki doseže pomembno obletnico delovanja, daroval slovensko zastavo, kot priznanje za prizadevanje pri ohranjanju slovenske identitete in jezika.

Četrtkovo zasedanje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij je potekalo na Opčinah pri Trstu v prostorih pevske sobe Zvonka Vidaua. Bila je to priložnost za ogled bogate in raznolike zbirke, ki je skrbno ohranjena v teh prostorih in priča o tem, kako so se skozi čas spreminjale navade in običaji, pa tudi kmečko in obrtniško orodje. Domačin Zvonko Vidau je tako ustvaril pravi muzej, ki ga poleg razstavljenih eksponatov bogatijo tudi slike iz vaškega in cerkvenega življenja. Iz nabiranja in shranjevanja vseh vrst stvari s strani Zvonka Vidaua, ki bi drugače lahko bile zavržene, je sredi Opčin nastal pravi biser slovenske in krajevne polpretekle zgodovine, saj so vsi eksponati skrbno popisani. Predsednik Walter Bandelj se je na koncu ogleda zahvalil gospodu Zvonku za povabilo, za voden ogled in za razpoložljivost za uporabo pevsko sobe, ki je tudi multumedialno zelo dobro opremljena.

Predsednika SSO in SKGZ pisala predsednikoma Italije in Slovenije

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in njegov kolega iz vrst SKGZ Rudi Pavšič sta predsednikoma Italije in Slovenije Sergiu Mattarelli in Borutu Pahorju pisala pismo, v katerem izpostavljata nujno potrebo po ureditvi slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu.

Pismo objavljamo v celoti.

»Spoštovana predsednika,

slovenska narodna skupnost v Italiji je z velikim zadovoljstvom pozdravila izvolitev slovenske senatorke Tatjane Rojc na listi Demokratske stranke. Ta stranka in njene predhodnice so v povojnem času vedno poskrbele, da je predstavnik naše narodne skupnosti sedel v Poslanski zbornici oz. Senatu.

Doslej smo našo prisotnost v italijanskem parlamentu torej zagotovili izključno zaradi naklonjenosti strank levosredinskega loka. Vloga slovenskih predstavnikov v Rimu je bila vedno pomembna, saj so veliko storili v prid naše narodne skupnosti, širše deželne stvarnosti in nenazadnje v podporo povezovanja čezmejnega prostora ter za krepitev dobrosedskih odnosov med Italijo in Slovenijo.

Spoštovana predsednika,

resno naju skrbi, če bomo v prihodnosti lahko še računali na predragoceno slovensko prisotnost v rimskem parlamentu in sva prepričana, da bi si morala naša narodna skupnost po institucionalno-državniški poti zagotoviti mesto tako v Senatu kot tudi v Poslanski zbornici, v spoštovanju specifične norme zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001. Formulacija samega zakona pa ne zagotavlja zajamčene izvolitve, kot velja za pripadnike nemške manjšine v Gornjem Poadižju ter za Francoze v Dolini Aosta.

Ker obstaja možnost, da bi zdajšnja mandatna doba trajala manj od po zakonu predvidenega časa in da bi medtem v ta volilni zakon lahko vnesli določene spremembe, je pomembno, da bi se upoštevalo tudi možnost večje slovenske parlamentarne gotovosti.

Spoštovana predsednika,

najine poglede glede prisotnosti slovenskih predstavnikov v italijanskem parlamentu in v zvezi z nastankom novega volilnega zakona sva iznesla tudi predsednikoma Senata in Poslanske zbornice. Istočasno pa sva prepričana, da bova lahko računala tudi na Vajino pomoč in naprezanje zato, da bo slovenska narodna skupnost v Italiji še vedno lahko primerno zastopana v Parlamentu.«

 

Trst, 25. maja 2018

Pomembno je še tesnejše povezovanje

Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM sprejel deželnega predsednika SSO Walterja Bandlja

 

Danes dopoldne je predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM sprejel deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja. Pobuda za srečanje je nastala na podlagi čestitk, ki jih je predsednik SSO posredoval nadškofu Zoretu za 25. obletnico ustanovitve samostojne slovenske škofovske konference. Dogodek, ki se je zgodil februarja 1993, je bil takrat izrednega pomena tudi za Slovence v zamejstvu in zdomstvu ter še posebej za slovenske vernike v Furlaniji Julijski krajini.

Po 25. letih je vloga Slovenske škofovske konference v odnosu do Slovencev v zamejstvu še vedno aktualna in temeljnega pomena. V tem smislu se je predsednik SSO tudi zahvalil nadškofu Zoretu za prisotnost na 40. obletnici ustanovitve Sveta slovenskih organizacij. V nadaljevanju sestanka pa se je pogovor dotaknil aktualnih tem, ki zadevajo cerkveno in versko področje ter možnosti sodelovanja z osrednjo slovensko Cerkvijo.

Predsednik SSO Walter Bandelj je nadškofu Zoretu predstavil nenadomestljivo vlogo, ki jo pri ohranjanju slovenskega jezika in zavesti opravljajo duhovniki. To področje bo še posebno pomembno v prihodnjih letih zaradi upada duhovniških poklicev in sekularizacije družbe. Omenjen je bil tudi problem vključevanja slovenščine v cerkvene obrede na Videmskem, pri čemer bodo predstavniki SSO posredovali, da se to vprašanje reši na krajevni ravni.

Nadškof msgr. Stanislav Zore je med pogovorom podčrtal vlogo, ki jo v sklopu Cerkve opravljajo laiki in omenil delovanje katoliških organizacij v Sloveniji. Te predstavljajo širšo skupnost, ki se povezuje v Svet katoliških laikov Slovenije, v katerem je vključenih 36 organizaciji. Koristno bi bilo, če bi se na ravni civilne družbe to povezovanje razširilo tudi v zamejski prostor, kjer je prav tako delovanje laikov zelo bogato in raznoliko ter pri tem vključuje še prizadevanje za slovenski jezik in identiteto.

Srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference nadškofom Stanislavom Zoretom se je zaključilo z mislijo na ustanovitev te pomembne cerkvene ustanove, ki je od vsega začetka bila vedno blizu Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. Slovesna maša za domovino in v spomin na 25. obletnico ustanovitve SŠK bo v četrtek, 21. junija, ob 18. uri v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.

Trst, 21. maj 2018

Nedopustno je prepovedati slovenščino med cerkvenimi obredi

Svet slovenskih organizacij izraža veliko zaskrbljenost nad tem, da je prišlo do prepovedi uporabe slovenskega jezika ob priliki podelitve zakramenta prvega obhajila v župnijski cerkvi v Špetru. Še posebno zaskrbljujoča je tudi okoliščina, da so bili deli obreda v drugih jezikih, kar je seveda lepo in prav, pri tem pa se je prezrlo avtohtoni slovenski jezik, za katerega so nekateri starši prvoobhajencev tudi zaprosili. Obenem se SSO zahvaljuje pogmnemu in prepričanemu posegu gospe Giulie Strazzolini, ki se je javno zavzela v korist slovenščine. Popolnoma skregana z realnostjo je namreč utemeljitev izključitve, da se v Špetru in Benečiji ne govori slovenščine.

Svet slovenskih organizacij ocenjuje, da je to dejanje nesprejemljivo in skregano z današnjo realnostjo, ki je usmerjena v priznanje in ovrednotenje avtohtone prisotnosti Slovencev v Benečiji. To bi moralo biti še posebno prisotno v sklopu Cerkve. V ta namen bo vodstvo krovne organizacije v naslednjih dneh poseglo pri vseh krajevnih cerkvenih predstavnikih, da takih primerov izključevanja slovenščine ne bo več.

Svet slovenskih organizacij zaupa v videmskega škofa in špeterskega župnika, da bo prišlo do takojšnje pozitivne rešitve, ki bo slovenskemu jeziku priznalo mesto, ki mu pripada na področju, kjer na Videmskem živi slovenska narodna skupnost. Vsem nam namreč ne bo koristilo, če bi ta neljubi dogodek presegel okvire krajevne Cerkve.

Videm, 17. maj 2018