Odprta vprašanja so bila vzeta na znanje

Podtajnik Stefano Buffagni obljubil posredovanje.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Ksenija Dobrila – arhivska slika

Predsednika SSO in SKGZ ter predsednica Paritetnega odbora so se v Rimu srečali s podtajnikom Stefanom Buffagnijem na ministrstvu za deželne zadeve in avtonomije. Walter Bandelj (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in Ksenija Dobrila (Paritetni odbor) so vladnemu predstavniku predstavili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJk in potrebo, da bi se končno že sklicalo vladno omizje. Slednje namreč se že dalj časa ni sestalo, med tem pa se je nabralo, kar nekaj vprašanj, za katere bi bilo potrebno dobiti konkretno rešitev.

Predsednik SSO Walter Bandelj je izpostavil vprašanje slovenskega zastopstva v poslanski zbornici in parlamentu in konvecije RAI. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je podtajnika seznanil s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi in s težavami, ki jih prinaša protikorupcijski zakon. Predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila je spodbudila, da bi se o omenjenih in še drugih zadevah čim prej sestalo vladno omizje.

Podtajnik Stefano Buffagni je predsednikoma Bandlju in Pavšiču ter predsednici Dobrilovi zagotovil poglobitev izpostavljenih vprašanj. Glede slovenskega predstavništva v pralamentu pa je obljubil posredovanje pri kolegih, ki sedijo v dveh parlamentarnih zbornicah.

V ospredju vladno omizje, zastopstvo, Narodni dom in konvecija RAI

Predsednika SSO in SKGZ se bosta danes sestala z vladnim podtajnikom Stefanom Buffagnijem.

Viminal, ministrstvo za notranje zadeve v Rimu

Delovanje manjšinskega vladnega omizja, parlamentarno zastopstvo za slovensko narodno skupnost, vprašanje vrnitve Narodnega doma ob stoletnici požiga in obnova konvencije med RAI-em in vlado v zvezi s slovenskim oddelkom deželnega sedeža državne televizije predstavljajo osrednje teme na srečanju na minisrstvu za dežele in avtonomije, ki bo jutri, v torek, v Rimu. S podtajnikom Stefanom Buffagnijem, predstavnikom Gibanja petih zvezd, se bodo pogovarjali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Rimska vlada je pred leti formalizirala dialog s predstavniki slovenske narodne skupnosti z umestitvijo vladnega omizja, ki ga vodi podtajnik na notranjem ministrstvu, ligaš Nicola Molteni. Vladno omizje se je predvsem pod vodstvom podministra Filippa Bubbica sestalo večkrat in obravnavalo vrsto vprašanj, ki so bila prvenstveno vezana na zaščitni zakon. Od umestitve nove vlade marca lani, se vladno omizje (v njem sedita oba predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora) še ni sestalo.

Ob možnosti, da se bo besedilo ustavnega zakonskega predloga o nižanju števila parlamentarcev v obravnavi v Poslanski zbornici spremenilo, postaja vprašanje slovenske zastopanosti v obeh vejah parlamenta še bolj aktualno. Doslej so predstavniki manjšine izvedli že nekaj pobud v to smer. Srečanje na ministrstvu za dežele želi pospešiti prizadevanja za dosego cilja, ki ga obravnava sam zaščitni zakon.

Glede Narodnega doma v Ul. Filzi gre posebej izpostaviti dogovor, ki sta ga septembra 2017 v Rimu podpisala takratna zunanja ministra Republike Slovenije in Italije. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je kolegu Karlu Erjavcu obljubil, da bo osrednje kulturno središče vrnjeno naši skupnosti leta 2020 ob stoletnici njegovega požiga.

Konvencijo med vlado in RAI-em so v zadnjih letih podaljšali že petkrat. Potrebno je določiti vsebine nove konvencije, ki upošteva pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ta gredo v smer večje avtonomije, tako finančne kot programske, kar je že veljalo pred letom 2013, in tudi, kar zadeva figuro vodilnega v kadrovski strukturi programskega oddelka.

Trst, 4. marca 2019

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

ORGANI SSO 1990-1993

Organi SSO za obdobje 1990-1993 so bili izvoljeni na četrtem občnem zboru, ki je potekal 27. oktobra 1990 v Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu. Občni zbor je potekal pod motom V nova obzorja.

Predsednica izvršnega odbora SSO

Marija Ferletič

Marija Ferletič je bila na občnem zboru potrjena za deželno predsednico Sveta slovenskih organizacij.

Izvršni odbor SSO

  • Carlo Bresciani (Gorica)
  • Marjan Jevnikar (Trst)
  • Marij Maver (Trst)
  • Sergij Pahor (Trst) – Pokrajinski podpresednik za Tržaško
  • Damjan Paulin (Gorica) – Podpredsednik za Goriško
  • Ernesto Quinzi (Gorica)
  • Tomaž Simčič (Trst)
  • Simon Prescheren (Videm) – Pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Franka Žgavec (Gorica)

Nadzorni odbor SSO

  • Andrej Bratuž (Gorica)
  • Zorko Harej (Trst)
  • Martin Kranner (Gorica)
  • Marjan Kravos (Trst)
  • Edi Žerjal (Trst)

ORGANI SSO 1984-1990

Organi SSO za obdobje 1984-1990 so bili izvoljeni na tretjem občnem zboru, ki je potekal 18. februarja 1984 v Gorici.

Predsednica izvršnega odbora SSO

Marija Ferletič

Marija Ferletič je bila izvoljena za deželno predsednico Sveta slovenskih organizacij na volitvah, ki so potekala med tretjim občnim zborom.

Izvršni odbor SSO

  • Carlo Bresciani (Gorica)
  • Zorko Harej (Trst) – Pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Kazimir Humar (Gorica) – Pokrajinski podpredsednika za Goriško
  • Marij Maver (Trst) – Tajnik
  • Sergij Pahor (Trst)
  • Damjan Paulin (Gorica) – Deželni predsednik
  • Simon Prescheren (Videm) – Pokrajinska podpredsednica za Videmsko

ORGANI SSO 1980-1984

Organi SSO za obdobje 1980-1984 so bili izvoljeni na drugem občnem zboru, ki je potekal 31. januarja 1980 v Jamljah.

Predsednik izvršnega odbora SSO

Damjan Paulin

Damjan Pualin je bil potrjen za deželnega predsednika Sveta slovenskih organizacij v sklepnem delu občnega zbora.

Izvršni odbor SSO

  • Zorko Harej (Trst) – Pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Kazimir Humar (Gorica) – Pokrajinski podpredsednika za Goriško
  • Marij Maver (Trst) – Tajnik
  • Damjan Paulin (Gorica) – Deželni predsednik
  • Neža Tributsch (Videm) – Pokrajinska podpredsednica za Videmsko

Nadzorni odbor SSO

  • Carlo Bresciani
  • Sergij Pahor
  • Mirko Špacapan
  • Milenka Rustja
  • Ciril Terpin

Organi SSO 1976-1980

V prostorih Katoliškega doma v Gorici je bil 16. decembra leta 1976 po nekajmesečnih pripravah ustanovljen Svet slovenskih organizacij (Magdalena Pahor, Iz zdravih korenin v nove čase, Trst 2011).

Predsednik izvršnega odbora SSO

Damjan Paulin

Na ustanovni seji 16. decembra 1976 so bila sprejeta pravila krovne organizacije in še istega večera so bile volitve. Za predsednika je bil izbran Damjan Paulin iz Gorice, za vsako pokrajino pa še en podpredsednik.

Izvršni odbor SSO

  • Kazimir Humar (Gorica) – Pokrajinski podpredsednik za Goriško
  • Marij Maver (Trst) – Pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Damjan Paulin (Gorica) – Deželni predsednik
  • Sergij Pahor (Trst) – Tajnik
  • Neža Tributsch (Videm) – Pokrajinska podpredsednica za Videmsko

Nadzorni odbor SSO

  • Carlo Bresciani (Gorica) – Redni član
  • Dušan Jakomin (Trst) – Nadomestni član
  • Aleksander Mužina (Trst) – Redni član
  • Edi Žerjal (Trst) – Redni član
  • Boris Gomača (Trst) – Nadomestni član

Organi SSO 1993-1996

Organi SSO za obdobje 1993-1996 so bili izvojeni na 5. občnem zboru, ki je potekal 26. junija 1993 v prostorih pevskih zborov v Devinu.

Predsednik izvršnega odbora SSO

Marija Ferletič

Marija Ferletič je bil potrjena za deželno predsednico SSO na občnem zboru 26. junija 1993.

Izvršni odbor SSO

Novoizvoljeni izvršni odbor SSO za obdobje 1993-1996 se je prvič sestal 2. julija 1993 v Trstu. Na tej seji so si odborniki porazdelili funkcije.

  • Andrej Bratuž (Gorica) – Tajnik
  • Humber Mamolo (Trst)
  • Mario Maver (Trst) – pokrajinski podpredsednik za Trst
  • Sergij Pahor (Trst)
  • Damjan Paulin (Gorica) – pokrajinski podpredsednik za Goriško
  • Riccardo Ruttar (Videm) – pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Tomaž Simčič (Trst)
  • Franka Žgavec (Gorica) – Blagajničarka

Nadzorni odbor SSO

  • Marjan Kravos (Trst)
  • Zorko Harej (Trst)
  • Božidar Tabaj (Gorica)
  • David Grinovero (Gorica)
  • Anka Černic (Gorica)

Deželni svet SSO

V letu 1993 je bila izvedena reorganizacija SSO-ja. Prenovljen je bil statut krovne organizacije in uveden deželni svet SSO. Prva seja deželnega sveta SSO je bila 9. junija 1993 v župnijski dvorani v Doberdobu.

Deželnemu svetu je predsedovala predsednica SSO Marija Ferletič.

Organi SSO 1996-1999

Organi SSO za obdobje 1996-1999 so bili izvoljeni na 6. občnem zboru, ki je potekal 7. decembra 1996 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Pred tem je bil 16. novembra 1996 sklican izreni občni zbor.

Predsednik Izvršnega odbora

Sergij Pahor

Sergij Pahor je bil izvoljen za deželnega predsednika na umestitveni seji izvršnega odbora SSO, ki je potekala 19. decembra 1996 v prostorih Slovenske prosvete v Trstu. Na isti seji so bili izvoljeni tudi pokrajinski predsedniki za Goriško, Tržaško in Videmsko.

Izvršni odbor

  • Giorgio Banchig (Videm) – Pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Michele Coren (Videm)
  • Jelka Cvelbar (Trst)
  • Aleksander De Luisa (Trst)
  • Aleksander Furlan (Trst)
  • Gianpaolo Gariup (Videm)
  • David Grinovero (Gorica)
  • Mario Maver (Trst) – Pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Sergij Pahor (Trst)
  • Damijan Terpin (Gorica)
  • Damjan Paulin (Gorica)
  • Janez Povše (Gorica) – Pokrajinski podpredsednika za Goriško
  • Franka Žgavec (Gorica) – Blagajnik

Nadzorni odbor

  • Riccardo Ruttar (Videm)
  • Livio Valenčič (Trst)
  • Ernesto Quinzi (Gorica)

Organi SSO 1999-2003

Organi SSO za obdobje 1999-2003 so bili izvoljeni na 7. rednem občnem zboru, ki je potekal v Finžgarjevem domu na Opčinah (TS) v četrtek, 16. novembra 1999.

Predsednik Izvršnega odbora

Sergij Pahor

Sergija Pahor je bil potrjen za deželnega predsednika SSO na umestitveni seji izvršnega odbora, ki je potekala 29. novembra 1999 v Trstu.

Izvršni odbor SSO

  • Giorgio Banchig (Videm) – pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Michele Coren (Videm)
  • Jelka Cvelbar (Trst) – tajnica in zapisničarka
  • Anka Černic (Gorica)
  • Aleksander De Luisa (Trst)
  • Aleksander Furlan (Trst)
  • David Grinovero (Gorica)
  • Mario Maver (Trst) – pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Sergij Pahor (Trst)
  • Damjan Paulin (Gorica) – pokrajinski podpredsednik za Goriško
  • Riccardo Ruttar (Videm)
  • Marko Terčič (Gorica)
  • Franka Žgavec (Gorica) – blagajničarka

Nadzorni odbor SSO

  • Carlo Mucci (Gorica)
  • Loretta Primosig (Videm)
  • Livij Valenčič (Trst)

Razsodišče SSO

  • Mitja Bitežnik (Trst)
  • Ivan Černic (Gorica)
  • Giuseppe Qualizza (Videm)

Deželni svet SSO

Deželni svet SSO za obdobje 1999 – 2003 je bil umeščen na seji, ki je potekala dne 19. januarja 2000 v Devinu.

  • Mario Černic – Predsednik
  • Martin Kranner (Gorica) – podpredsednik za Goriško
  • Giuseppe Qualizza (Videm) – podpredsednik za Videmsko
  • Emidio Sussi (Trst) – podpredsednik za Tržaško
  • Alejandro Brecelj (Trst) – zapisnikar

Organi SSO 2003-2005

Organi SSO za obdobje 2003-2005 so bili izvoljeni na 8. rednem občnem zboru, ki je potekal 21. februarja 2003 v Gorici in 27. februarja 2003 v Devinu.

Predsednik Izvršnega odbora

Sergij Pahor

Sergijh Pahor je bil izvoljen za deželnega predsednika SSO na umestitveni seji, ki je potekala 12. marca 2003 v Gorici. Na isti seji so bili izvoljeni tudi trije podpredsednika, eden za vsako pokrajino.

Izvršni odbor SSO

  • Giorgio Banchig (Videm) – pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Rudi Bartaloth (Videm)
  • Larissa Borghese (Videm)
  • Ivo Cotič (Gorica)
  • Peter Černic (Gorica)
  • Mario Maver (Trst) – pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Sergij Pahor (Trst)
  • Damjan Paulin (Gorica)
  • Janez Povše (Gorica) – pokrajinski podpredsednik za Goriško
  • Loretta Primosig (Videm)
  • Alessandro Quinzi (Gorica)
  • Matjaž Rustja (Trst)
  • Riccardo Ruttar (Videm)
  • Breda Sussi (Trst)
  • Drago Štoka (Trst)

Nadzorni odbor

  • Giorgio Cerno (Videm)
  • Valentina Pahor (Gorica)
  • Robert Petaros (Trst) – Predsednik Nadzornega odbora SSO

Razsodišče

  • Mitja Bitežnik (Trst)
  • Claudio Duriavig (Videm)
  • David Grinovero (Gorica)

Deželni svet SSO

Deželni svet SSO je bil umeščen dne 22. maja 2003 v Devinu. Na umestitveni seji je bilo izvoljeno tudi predsedstvo.

  • Franka Žgavec – Predsednica
  • Livio Valnečič – podpredsednik za Tržaško
  • Giuseppe Qualizza – podpredsednika za Videmsko
  • Andrej Vogric – podpredsednik za Goriško
  • Dario Bertinazzi – zapisnikar

Organi SSO 2005-2008

Organi SSO za obdobje 2005-2008 so bili izvoljeni na 9. rednem občnem zboru, ki je potekal 16. decembra 2005 v Špetru in 17. decembra 2005 v Devinu.

Predsednik Izvršnega odbora

Drago Štoka

Drago Štoka je bil izvoljen za deželnega predsednika SSO na umestitveni seji Izvršnega odbora, ki je bila 21. decembra 2005 v Trstu.

Izvršni odbor

  • Giorgio Banchig (Videm) – Pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Rudi Bartaloh (Videm)
  • Larissa Borghese (Videm)
  • Ivo Cotič (Gorica)
  • Peter Černic (Gorica)
  • Mario Maver (Trst) – Pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Sergio Pahor (Trst)
  • Damjan Paulin (Gorica)
  • Janez Povše (Gorica) – Pokrajinski podpredsednik za Goriško
  • Loretta Primosig (Videm)
  • Alessandro Quinzi (Gorica)
  • Matjaž Rustja (Trst)
  • Riccardo Ruttar (Videm)
  • Breda Susič (Trst)
  • Drago Štoka (Trst) – Predsednik Izvršnega odbora

Nadzorni odbor

  • Stefania Carlig (Videm)
  • Velentina Pahor (Gorica)
  • Robert Petaros (Trst) – Predsednik

Razsodišče

  • Franca Padovan (Gorica)
  • Giuseppe Qualizza (Videm)
  • Aldo Stefančič (Trst)

Deželni svet

Predsedstvo deželne sveta SSO je bilo izvoljen na umestitveni seji dne 25. januarja 2006, ki je potekala v dvorani Fantov izpod Grmade v Devinu.

  • Prof. Lojzka Bratuž – Predsednica
  • Emidio Sussi – Podpredsednik za Tržaško
  • Jurij Paljk – Podpredsednik za Goriško
  • Giorgio Cerno – Podpredsednik za Videmsko
  • Dario Bertinazzi – zapisnikar

Organi SSO 2008 – 2011

Predsednik Izvršnega odbora

Drago Štoka

Izvršni odbor

  • Giorgio Banchig (Videm)
  • Walter Bandelj (Gorica)
  • Rudi Bartaloth (Videm)
  • Larissa Borghese (Videm)
  • Ivo Cotič (Gorica)
  • Jelka Cvelbar (Trst)
  • Julijan Čavdek (Gorica)
  • Mario Maver (Trst)
  • Janez Povše (Gorica)
  • Loretta Primosig (Videm)
  • Matjaž Rustja (Trst)
  • Riccardo Ruttar (Videm)
  • Igor Svab (Trst)
  • Bernardo Spazzapan (Gorica)
  • Drago Štoka (Trst)

Nadzorni odbor

  • Robert Petaros (Trst) – predsednik
  • Andrej Vogric (Gorica)
  • Michele Coren (Videm)

Razsodišče

  • Aleksander Furlan (Trst)
  • Kristian Tommasi (Gorica)
  • Sandro Quaglia (Videm)

Deželni svet

  • Lojzka Bratuž – Predsednica
  • Giuseppe Qualizza, pokrajinski podpredsednik za Videmsko
  • Jurij Paljk, pokrajinski podpredsednik za Goriško
  • Livij Valenčič, pokrajinski podpredsednik za Tržaško
  • Peter Černic, tajnik