Podpora zastopnikom narodnih manjšin in avtonomije

Predsednik SSO Walter Bandelj in kandidatka SVP Martina Valentincic

SSO za listo in kandidate SVP ter SSk

Evropske in občinske volitve, ki se bodo odvijale v nedeljo, 26. maja, so zelo pomemben trenutek, ki zadeva v prvi vrsti stvarnost navadnih občanov in občank. Gre za trenutek, ko odločamo o prihodnosti našega krajevnega in evropskega prostora. Ta prostor spada med najbolj razvite predele sveta, in to ne samo na področju gospodarstva, ampak in predvsem na področju visoke ravni demokracije in spoštovanja človekovih pravic, socialnega skrbstva, svobode govora in združevanja. Prav gotovo niso vsa vprašanja rešena in marsikatero stvar je oziroma bo potrebno dopolniti ali spremenit. Priznati pa si moramo, da je vse to nastalo na podlagi dela ljudi, ki so si zastavili za cilj, da našim krajem in Evropi zagotovijo mir, blagostanje in solidarnost. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki živijo v sklopu jezikovnih in narodnih manjšin, tako kot mi, ki pripadano slovenski narodni skupnosti v Italiji. V Evropi so prav te jezikovne in narodne skupnosti vse bolj pomembna družbena skupina, ki postopoma pridobiva na vplivu in upoštevanju. To je dokazala tudi evropska državljanska pobuda Minority Safepack, pri kateri smo sodelovali tudi Slovenci v Italiji in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja.

V tem smislu Svet slovenskih organizacij poziva vse pripadnike naše slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, da se v nedeljo množično udeležijo volitev in da pri tem koristijo dvojezično volilno osebno izkaznico. Kot krovna organizacija naše slovenske stvarnosti pozivamo tudi k podpori liste SVP – Južno Tirolske ljudske strankenjšin, ki je izraz več narodnih manjšin na področju severo-vzhodne Italije. Na listi nastopa tudi slovenska kandidatka Marina Valentincic, ki je svoj obraz in svoj čas dala na razpolago, da smo Slovenci lahko aktivno soudeleženi pri uveljavljanju pravic na evropskem nivoju. Dober volilni rezultat Valentinciceve bo gotovo zelo pomembna popotnica za nosilca liste in sedanjega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki bo gotovo potrjen v Evropskem parlamentu in bo tako lahko še naprej predstavnik jezikovnih in narodnih skupnosti, ki živijo v alpskem loku na italijanskem severo-vzhodu.

Na občinski ravni Svet slovenaskih organizacij podpira županske kandidate in kandidate za občinske svet, ki so izraz Slovenske skupnosti, edine samostojne stranke Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo, da je samostojno nastopanje prava osebna izkaznica naše narodne skupnosti v odnosu do institucionalnih in političnih predstavnikov.

Tiskovni urad SSO

Za novo konvecijo z radiotelevizijsko hišo RAI

Ksenija Dobrila, Walter Bandelj, podtajnik Vito Crimi in ravnatelj Fabrizio Ferragni

V Rimu se je danes odvijal pomemben sestanek glede prihodnjega delovanja slovenskega programskega in informativnega oddelka na deželnem sedežu državne radiotelevizijske ustanove RAI. Predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila sta se srečala z državnim podtajnikom pri predsedstvu vlade Vitom Crimijem in ravnateljem za institucionalne zadeve državne radiotelevizijske hiše RAI Fabriziom Ferragnijem. Tako podtajnik Crimi kot ravnatelj Ferragni sta na pogovor povabila še nekatere njune sodelavce.

Glavna tema sestanka je bila obnova konvecije RAI. Oba predstavnika krovnih organizacij sta sogovornikoma predstavila dokument, ki zaobjema aktualne finančne, tehnične in upravne potrebe za avtonomno delovanje deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Med temi so najbolj pereče posodobitev oddajnikov, proračunska avtonomija in povišanje števila radijskih ter televizijskih ur v slovenskem jeziku.

Podajnik Crimi in ravnatelj Ferragni sta pozitivno ocenila dokument. Potrebe, ki so v njem nakazane so po njunem mnenju popolnoma upravičene in potrebno jim je ugoditi. V tem smislu bo podoben sestanek sklican še enkrat v mesecu juliju.

Na koncu srečanja je bila še prilika za omembo stanja tednikov Novega glasa in Novega Matajurja ter štirinajstdnevnika Dom, ki imajo status manjšinskih medijev in torej so upravičeni za posebno financiranje. Tudi s tem se je podtajnik Crimi strinjal in obljubil pozitivno rešitev, kot je bilo to urejeno za Primorski dnevnik pred kakšnim mesecem.

V večnost je odšla prof. Lojzka Bratuž

Prof. Lojzka Bratuž

K božjemu Očetu je odšla prof. Lojzka Bratuž, hčerka goriškega mučenca Lojzeta Bratuža in pesnice Ljubke Šorli. Poučevala je na slovenskih šolah in na Univerzi v Vidmu, napisala je več knjig o slovenski književnosti, ljubila je glasbo in cerkveno petje, več let je bila predsednica ZCPZ – Gorica​. Na letošnji Prešernovi proslavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za življensko delo. Sodelovala je tudi pri Svetu slovenskih organizacij in bila predsednica Deželnega sveta SSO.

Prof. Lojzka Bratuž in predsednik SSO Walter Bandelj

Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod.

https://www.noviglas.eu/danes-ponoci-je-umrla-prof-lojzka-bratuz/

Predstavitev projekta PRIMIS v Benetkah

Na sedežu Dežele Veneto v Benetkah je v četrtek, 28. marca potekala predstavitev strateškega projekta PRIMIS – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin.

Projekt temelji na večletnem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki je doseglo svoj višek v strateškem projektu JEZIKLINGUA. Nov projekt PRIMIS je nadaljevanje tega sodelovanja, obogaten pa je s prisotnostjo skupnosti Cimbrov, Ladincev in Furlanov. Zasledoval bo krepitev jezikovne kulturne in naravne dediščine avtohtonih skupnosti in bo valoriziral njih edinstveno kulturno bogastvo v turistične namene, saj želi povečati povpraševanje po trajnostnem turizmu na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Veneta. Zato so deležniki projekta tako člani avtohtonih skupnosti kot tudi turisti, turistični operaterji, mladi in prebivalci projektnega območja.

Projekt PRIMIS je vreden 2,8 milijona evrov, začel se je januarja letos in se bo zaključil decembra 2021. Vodilni partner je Italijanska unija s sedežem v Kopru, ki bo koordinirala projektne aktivnosti še devetih partnerjev, to so javne uprave in druge institucije in ustanove iz Slovenije, FJK in Veneta. Projekt je predstavil projektni vodja Maurizio Tremul, v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji sta med partnerji krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki bosta skupaj delovali v okviru ustanovljenega Ciljnega začasnega združenja PROJEKT ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ostali partnerji so še: Dežela Veneto, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, RRA Zeleni Kras, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Fondazione Centro Studi Comelico e Sappada in LAS Venezia Orientale.

Poglavitni cilji strateškega projekta PRIMIS so: vzpostavitev 4 multimedijskih središč za širjenje znanja o posebnostih avtohtonih jezikovnih skupnosti, multimedijska platforma, digitalni vodič, izdaja večjezičnih vodnikov za turiste, delavnice za turistične operaterje in društva, turistični slovar in obnova palače Gravisi Buttorai v Kopru. Posebna pozornost bo posvečena promociji avtohtonih narodnih skupnosti z organizacijo različnih kulturnih dogodkov in ovrednotenjem skupnega čezmejnega kulturnega prostora.

Na predstavitvi v Benetkah je odbornica za jezikovne manjšine Dežele Veneto Manuela Lanzarin takole poudarila: »Projekt krepi oprijemljivo in nematerialno kulturno dediščino avtohtonih jezikovnih skupnosti kot dodano vrednost za gospodarski razvoj ter kulturni in trajnostni turizem na ozemljih, kjer se bo izvajal. Spoznavanje posebnosti ozemlja prispeva k temu, da zgodovina postane razumljiva, in to še posebej za mlajše generacije, s krepitvijo lokalnih identitet in utrjevanjem avtonomije.«

Z njo je bil enakih misli tudi predsednik SSO Walter Bandelj, ki je podčrtal, da so avtohtone narodne skupnosti in jezikovne manjšine veliko bogastvo našega teritorija. Potrebno jih je primerno valorizirati in promovirati. Projekt PRIMIS gre prav v to smer in z »nadaljevanjem plodnega sodelovanja med narodnima skupnostma v obeh sosednjih državah bo zagotovo prispeval k večjemu gospodarskemu razvoju in promociji ozemlja«. Tudi predsednica  SKGZ Ksenija Dobrila je pozdravila sodelovanje obeh narodnih skupnosti, podčrtala je, da projekt promovira dediščino z inovativnimi prijemi in si od njega lahko veliko obetamo, saj »bo Primis imel v svojem fokusu promocijo tako snovne kot nesnovne dediščine«.

Sodelovanje podpira tudi Slovenija, ki jo je v Benetkah predstavljal sekretar USZS Robert Kojc: »Pomembno je, da se poznamo, razumemo drugega, tudi z vidika zgodovine in kulture. To so mostovi, ki jih gradimo in nas lahko združujejo, to je evropski duh, v katerem živimo. Slovenska in italijanska manjšina sta pomembna člena v tem dojemanju in gradnji prihodnosti, ki mora biti skupna.« Programi čezmejnega sodelovanja so pomemben dejavnik pri utrjevanju evropske kohezije in ustvarjanju novih mrež med inštitucijami različnih evropskih držav. Pomembno in lepo je, da so manjšine vpete v te procese, ki gradijo bodočnost evropskega kontinenta v duhu kulturne rasti, sodelovanja in gospodarskega napredka.

Avtor: LC
Vir: Novi glas, 4. april 2019

V polnosti je sprejel raznolikost goriških vernikov

Predsednik SSO Walter Bandelj izrazil sožalje ob smrti upokojenega goriškega nadškofa Dina De Antonija

V petek je deželni predsednik SSO Walter Bandelj naslovil na goriškega nadškofa msgr-ja Carla Redaellija pisna sožalja ob smrti upokojenega nadškofa Dina De Antonija. “V imenu Sveta slovenskih organizacij in v mojem osebnem imenu Vam izražam občuteno sožalje ob odhodu msgr. Dina De Antonija, upokojenega goriškega nadškofa. Kljub bolečini, ki nam jo povzroča njegova izguba, verujemo, da ga je nebeški Oče, katermu je msgr. De Antoni posvetil lastno življenje in delo, sprejel z neizmerno ljubeznijo, katere je samo On sposoben in katere umrli in vstali Kristus predstavlja najbolj svetlo pričevanje” je zapisal predsednik Bandelj.

Walter Bandelj, Drago Štoka, msgr Dino De Antoni (vir: Novi Glas)

Dodal je tudi, da se Slovenci na Goriškem “želimo še naprej spominjati na nadškofa Dina kot pastirja, ki je sprejel to goriško čredo v polnosti njenih različnih kultur, jezikov in narodnosti, od katerih goriška Cerkev črpa lastno identiteto.”

Predsednik SSO je pismo nadškofu Redaelliju zaključil s prepričanjem, da bosta slovenskim vernikom na Goriškem ostali “dragoceni pozornost in spoštovanje, s katerima je znal voditi slovenske vernike. Naj počiva v božjem miru!

Odprta vprašanja so bila vzeta na znanje

Podtajnik Stefano Buffagni obljubil posredovanje.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Ksenija Dobrila – arhivska slika

Predsednika SSO in SKGZ ter predsednica Paritetnega odbora so se v Rimu srečali s podtajnikom Stefanom Buffagnijem na ministrstvu za deželne zadeve in avtonomije. Walter Bandelj (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in Ksenija Dobrila (Paritetni odbor) so vladnemu predstavniku predstavili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJk in potrebo, da bi se končno že sklicalo vladno omizje. Slednje namreč se že dalj časa ni sestalo, med tem pa se je nabralo, kar nekaj vprašanj, za katere bi bilo potrebno dobiti konkretno rešitev.

Predsednik SSO Walter Bandelj je izpostavil vprašanje slovenskega zastopstva v poslanski zbornici in parlamentu in konvecije RAI. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je podtajnika seznanil s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi in s težavami, ki jih prinaša protikorupcijski zakon. Predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila je spodbudila, da bi se o omenjenih in še drugih zadevah čim prej sestalo vladno omizje.

Podtajnik Stefano Buffagni je predsednikoma Bandlju in Pavšiču ter predsednici Dobrilovi zagotovil poglobitev izpostavljenih vprašanj. Glede slovenskega predstavništva v pralamentu pa je obljubil posredovanje pri kolegih, ki sedijo v dveh parlamentarnih zbornicah.

V ospredju vladno omizje, zastopstvo, Narodni dom in konvecija RAI

Predsednika SSO in SKGZ se bosta danes sestala z vladnim podtajnikom Stefanom Buffagnijem.

Viminal, ministrstvo za notranje zadeve v Rimu

Delovanje manjšinskega vladnega omizja, parlamentarno zastopstvo za slovensko narodno skupnost, vprašanje vrnitve Narodnega doma ob stoletnici požiga in obnova konvencije med RAI-em in vlado v zvezi s slovenskim oddelkom deželnega sedeža državne televizije predstavljajo osrednje teme na srečanju na minisrstvu za dežele in avtonomije, ki bo jutri, v torek, v Rimu. S podtajnikom Stefanom Buffagnijem, predstavnikom Gibanja petih zvezd, se bodo pogovarjali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Rimska vlada je pred leti formalizirala dialog s predstavniki slovenske narodne skupnosti z umestitvijo vladnega omizja, ki ga vodi podtajnik na notranjem ministrstvu, ligaš Nicola Molteni. Vladno omizje se je predvsem pod vodstvom podministra Filippa Bubbica sestalo večkrat in obravnavalo vrsto vprašanj, ki so bila prvenstveno vezana na zaščitni zakon. Od umestitve nove vlade marca lani, se vladno omizje (v njem sedita oba predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora) še ni sestalo.

Ob možnosti, da se bo besedilo ustavnega zakonskega predloga o nižanju števila parlamentarcev v obravnavi v Poslanski zbornici spremenilo, postaja vprašanje slovenske zastopanosti v obeh vejah parlamenta še bolj aktualno. Doslej so predstavniki manjšine izvedli že nekaj pobud v to smer. Srečanje na ministrstvu za dežele želi pospešiti prizadevanja za dosego cilja, ki ga obravnava sam zaščitni zakon.

Glede Narodnega doma v Ul. Filzi gre posebej izpostaviti dogovor, ki sta ga septembra 2017 v Rimu podpisala takratna zunanja ministra Republike Slovenije in Italije. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je kolegu Karlu Erjavcu obljubil, da bo osrednje kulturno središče vrnjeno naši skupnosti leta 2020 ob stoletnici njegovega požiga.

Konvencijo med vlado in RAI-em so v zadnjih letih podaljšali že petkrat. Potrebno je določiti vsebine nove konvencije, ki upošteva pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ta gredo v smer večje avtonomije, tako finančne kot programske, kar je že veljalo pred letom 2013, in tudi, kar zadeva figuro vodilnega v kadrovski strukturi programskega oddelka.

Trst, 4. marca 2019

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

JAVNO ZASLIŠANJE O EVROPSKI DRŽAVLJANSKI POBUDI MINORITY SAFEPACK V EVROPSKEM PARLAMENTU

Javno zaslišanje o evropski državljanski pobudi Minority SafePack (MSPI) bo v Evropskem parlamentu 15. oktobra 2020 od 9.00 do 13.00 po srednjeevropskem času z udeležbo na daljavo.

Evropska državljanska pobuda Minority SafePack je dosegla 1.123.422 podpisov

Državljanski odbor in strokovnjaki pobude Minority SafePack bodo svoje predloge predstavili v prisotnosti poslancev Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Sveta Evrope, Agencije EU za temeljne pravice, Odbora regij in Evropske gospodarske skupnosti in socialni odbor. Obravnavo skupaj z Odborom za peticije (PETI) organizirajo odbori za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter za kulturo in izobraževanje (CULT). Obravnava bo vključevala tudi izjave članov odbora REGI, ITRE, JURI in ECON na področjih ECI, ki spadajo v njihovo pristojnost.

V imenu Minority SafePack bodo govorniki in teme:

  1. Uvod:

Prof. Hans Heinrich Hansen, predstavnik Državljanskega odbora MSPI, častni predsednik FUEN, Nemec iz Danske

Alois Dürnwalder, član Odbora za državljane MSPI, nekdanji predsednik Avtonomne pokrajine Bocen, pripadnik nemške manjšine v Italiji

  • Kohezijska politika, Obzorje 2020, državna pomoč

Karl-Heinz Lambertz, član Odbora za državljane MSPI, nekdanji predsednik Evropskega odbora regij, nekdanji predsednik nemško govoreče skupnosti v Belgiji

  • Osebe brez državljanstva, avdiovizualne in avtorske pravice:

Dr. Angelika Mlinar, podpredsednica FUEN, nekdanja ministrica Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, nekdanja evropska poslanka, Slovenka iz Avstrije

  • Center za jezikovno raznolikost:

Dr. Valentin Inzko, član Odbora za državljane MSPI, visoki predstavnik OZN za Bosno in Hercegovino, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenec iz Avstrije

  • Zaključna beseda:

Hunor Kelemen, namestnik predstavnika Odbora za državljane MSPI, nekdanji podpredsednik romunske vlade, predsednik Demokratičnega zavezništva Madžarov v Romuniji

Osnutek poteka avdicije: https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/212116/programme-hearing-eci.pdf

Pobuda Minority SafePack (MSPI) je evropska državljanska pobuda, ki se zavzema za promocijo in zaščito pripadnikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupin v EU. Njeno uspešno mednarodno kampanjo zbiranja podpisov je koordinirala Zveza evropskih skupnosti (FUEN). MSPI je zbral 1.122.422 potrjenih podpisov in presegel nacionalni prag v 11 državah članicah.

Pri zbiranju podpisov so aktivno sodelovale tudi organizacije Slovencev v Italiji, med temi tudi Svet slovenskih organizacij, ki je od leta 2019 polnopravni član FUEN.

Javno zaslišanje bo neposredno predvajano na spletni strani Evropskega parlamenta. Več informacij in povezava do neposrednega prenosa.

Gorica, 12. oktober 2020

Tiskovni urad SSO

Podaljšan rok za podporo evropski državljanski pobudi za enakovredno kohezijsko politko EU

Pri Evropski komisije so podaljšali rok za podporo evropski državljanski pobudi »Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur«. Po novem je mogoče pobudo podpreti do 7. novembra letos na spletne povezave https://eci.ec.europa.eu/010/public/#/initiative

Svet slovenskih organizacij, kot članica FUEN podpira evropsko državljansko pobudo za enakovredno kohezijsko politko, ta “bi morala posebno pozornost namenjati regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških regij.”

Kot je zapisano v obrazložitvi je glavni cilji, da bi bilo treba za take regije, vključno z geografskimi območji brez upravnih pristojnosti, preprečiti gospodarske zaostanke, zagotoviti trajnostni razvoj ter ohraniti pogoje za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Vse to bi bilo potrebno izvajati na način, ki bo omogočal ohranjanje teh posebnih značilnosti. V ta namen morajo imeti te regije enake možnosti dostopa do različnih skladov EU. Potrebno jim je tudi zagotoviti ohranjanje značilnosti in ustrezen gospodarski razvoj, da se s tem podpre razvoj Unije in ohrani njena kulturna raznolikost.

To evropsko državljansko pobudo je vložilo Gibanje za zaščito narodnih dežel, v katerem je prisotnih več manjšinskih organizacij ter narodnostno mešanih občin. Omenjeno evropsko državljansko pobudo podpira tudi evropska krovna organizacija narodnih manjšin FUEN.

Do danes je zgoraj omenjeno pobudo podprlo več kot miljon evropskih državljanov. Vendar podpora prihaja v glavnem iz Madžarske, Romunije in Slovaške. Za uspeh je potrebno, da se doseže predvideni kvorum v še vsaj štirih državah, ki so članice Evropske unije.

SSO poziva, da to evropsko državljansko pobudo popremo z lastnim podpisom v Registru evropskih državljanskih pobud na spletni strani Evropske komisije.

Vljudno vabimo, da povabilo k podpisu posredujete vašim članom.

Gorica, 9. oktober 2020                                                              Tiskovni urad SSO

Spletna predstavitev študija v Sloveniji

Spoštovani,

vabimo vas, da se nam pridružite na spletni predstavitvi študija v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predstavitev bo potekala 3. novembra 2020 s pričetkom ob 15.00 uri (CEST).

V okviru predstavitve vam bomo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji ter prednosti statusa študenta.

Prav tako boste imeli priložnost, da se preko spleta srečate s predstavniki Univerze v Ljubljani (UL), Univerze v Mariboru (UM), Univerze na Primorskem (UP) in Univerze v Novi Gorici (UNG).

V kolikor se želite udeležiti spletne predstavitve, vas prosimo, da se na dogodek prijavite preko obrazca na povezavi. Povezavo za ogled spletne predstavitve boste prejeli naknadno na vaš e-naslov.

Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku.

Vljudno vabljeni.

Ekipa Study in Slovenia

Odprta vprašanja urejevati z dialogom

Predsednik SSO Walter Bandelj se je sestal s tržaškim županom Robertom Dipiazzo

Ureditev bazovske osnovne šole, status bazoviških junakov in nadaljevanje postopka prenosa lastništva Narodnega doma so bile glavne teme današnjega srečanja med predsednikom SSO Walterjem Bandljem in tržaškim županom Robertom Dipiazzo. Srečanje je potekalo na tržaški občini.

Predsednik Bandelj je izrazil zadovoljstvo, da je od ponedeljka redno stekel pouk v montažni šoli, ki je bila nameščena v Bazovici. Župan Dipiazza pa je zagotovil prioriteto postopka obnove bazovskega šolskega poslopja, da se bodo lahko učenci in učitelji čim prej vrnili v običajne šolske prostore.

Predsednik Bandelj je tržaškemu županu čestital za pomembno izjavo ob letošnji proslavi v spomin na bazoviške junake, da ne gre za teroriste. Celotna slovenska narodna skupnosti si želi, da bi se te mlade osebe, ki so svoja življenja darovale za boljši jutri vseh nas, rehabilitira in se jim povrne dostojanstvo, ki jim pripada. Obenem je vsem v interesu, da spomenik na bazovski gmajni pridobi vsedržavni pomen, ker spominja na prve evropske žrtve, ki so padle za vrednote miru in sožitja.

Zadnja tema srečanja med predsednikom SSO in tržaškim županom je bil postopek prenosa lastništva Narodnega doma na fundacijo. Bandelj in Dipiazza sta soglašala, da je potrebno postopek speljat brez zamud in v tem smislu je pomembno ohraniti koordinacijo in sodelovanje, kakršno se je vzpostavilo pri pripravi dogodkov ob 13. juliju, ki je postal že simboličen dan z globokim sporočilom sodelovanja in sobivanja med narodi, za kar imata posebno zaslugo predsednika Italije in Slovenije.

Ob zaključku srečanja sta župan Dipiazza in predsednik Bandelj soglašala, da je stalen in dosleden dialog najbolj učinkovit način reševanja odprtih vprašanj in pravi temelj za svetlo prihodnost tržaškega prostora, ki ga med drugim označujeta narodna in jezikovna raznolikost. In ravno odprt in konstruktiven dialog je temelj, na katerem primerno in obojestransko ovrednotiti to bogastvo.

Trst, 6. oktober 2020                                              Tiskovni urad SSO

Izšla je MLADIKA 7-8/2020

V začetku oktobra je izšla Mladika z zaporedno števiko 7-8. Uvodnik je tokrat posvečen študijskim dnevom Draga, ki so se odvijali konec avgusta na Opčinah pri Trstu v posebnih razmerah, ki jih narekuje epidemija. Pogum organizatorjev, piše uvodničar, je bil nagrajen, ker je Draga lepo uspela, obisk je bil tudi zelo dober, Draga pa je hkrati dala veliko spodbud za skupno razmišljanje o obravnavanih temah, s področja jezika in vloge materinščine v zamejstvu, primorske zgodovine, ekologije in vloge Cerkve.

Tokratni fokus je namenjen koroškemu plebiscitu, katerega stoletnica poteka oktobra letos. O tem prelomnem glasovanju pred sto leti, ki je določilo meje med Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, pišejo v Mladiki politolog in direktor Mohorjeve v Celovcu Karl Hren (zgodovinski, pravni in politični vidiki), župnik v Bilčovsu in predsednik KKZ v Celovcu Janko Krištof (slovenski duhovniki in ohranjanje slovenstva), profesor in strokovni nadzornik za slovenščino Miha Vrbinc (stanje slovenskega in dvojezičnega šolstva), podpredsednica KKZ Micka Opetnik (kulturna ustvarjalnost slovenskih društev in posameznikov), generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Andrej Hren (gospodarsko stanje). Uvodno razmišljanje je prispeval predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ambasador Valentin Inzko.

V fotokroniki letošnje Drage so objavljene slike Danila Pahorja o dogajanju in utemeljitev 9. Peterlinove nagrade, ki jo je letos prejel Nužej Tolmajer. O študijskih dnevih piše tudi Mitja Petaros.

O likvidacijskem postopku družbe KB, družbah Vega finanz in Proteus piše v članku z naslovom Sklenjen krog.

Naslov članka iz rubrike Ekologija Zemlja ni naša last! zgovorno pove o odnosu človeka do narave, ki ni več pravi. Avtor spregovori še o potrebi po zmanjšanju potrošnje ter po uporabi okolju neškodljivih materialov.

V rubriki literatura je objavljena kratka zgodba Mojce Petaros Misli, ki kratijo spanec, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, in pesmi Luke Martina Tomažiča z naslovom Psevdografi.

Mojca Polona Vaupotič piše o slikarki Henriki Šantel (1874–1940), rojeni v Gorici, ki je ustvarjala slike za cerkve, miniaturne portrete in pokrajine.

Franc Križnar v rubriki o primorskih glasbenikih skozi čas in prostor predstavi bogato življenjsko in poklicno pot zborovodje, pianista in skladatelja Adija Daneva.

V rubriki Pričevanja sta objavljena pogovor Erike Jazbar z upokojeno učiteljico in kulturno delavko Ljubo Smotlak iz vasi Mačkolje, kateri so leta 1944 odpeljali očeta, o njegovi usodi pa niso nikoli ničesar izvedeli, ter zapis Magde Rodman o fašističnem taborišču Fraschette di Alatri pod Rimom.

V mladinski prilogi RAST Nika Devetak v uvodniku piše o vtisih po pogovoru z ministrico RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch, nato sledi pogovor z ministrico, ki so ga pripravile Neža Petaros, Vanja Vogrič in Urška Petaros. Vanja Vogrič piše tudi o pomenu pravične trgovine Fair Trade. Urška Petaros je avtorica članka o koronavirasu in preživljanju poletja, Ivan Boškin pa v svojem članku ugiba, kakšno bo novo koronavirusno šolsko leto. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba so objavljeni nagrajeni prispevki z literarnega natečaja, in sicer kratke zgodbe Tanje Knez, Marka Sancina in Jakoba Kralja, in izid omenjenega natečaja.

Revija je dostopna na spletni povezavi: http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2020/10/Ml20-07-skup.pdf

MLADIKA
Ulica Donizetti
34133 Trst
Tel. +39 040 3480818
www.mladika.com

Povpraševanje

Vabimo vse zainteresirane subjekte k predložitvi ponudbe za uresničitev sledečih aktivnosti projekta LIGHTINGSOLUTIONS:

aktivnost 1) priprava 1 digitalne publikacije v slovenskem in 1 digitalne publikacije v italijanskem jeziku (v dveh različicah: PUB in KINDLE)

Aktivnost 2) priprava 2 multimedijskih proizvodov (večjezični kratkometraži za splet) na temo obnovljivih virov in projekta LightingSolutions.

Dokumentacijo lahko zaprosite na naslovu: odbor@ssorg.eu.

ESOF2020: SSO uspešno predstavil tri multimedijske inštalacije o trajnostnem razvoju

Obiskovalci na razstavnem prostoru evropskega projekta LightingSolutions

ESOF je mednarodni forum znanosti in inovacije v Evropi, ki poteka od leta 2004 vsaki dve leti odvija v različnem evropskem mestu. Zadnji je bil leta 2018 v francoskem Toulousu. Kljub omejitvam zaradi koronavirusa je v sredo, 2. septembra  2020 potekala v starem pristanišču v Trstu otvoritvena svečanost, ki jo je uvedel Stefano Fantoni, vodja organizacijskega odbora ESOF2020. Navzoča sta bila minister za univerzo in znanost Gaetano Manfredi ter kardinal in vatikanski državni tajnik Pietro Parolin, ki je bil tudi slavnostni govornik.

Kardinal Pietro Parolin je v svojem nagovoru poudaril, da »vse je v razmerju, vse je povezano …« Tako nas papež Frančišek v okrožnici Laudato si’ svari, da se kot človeška družina združimo v iskanju trajnostnega in celostnega razvoja. Zato moramo danes govoriti o integralni ekologiji, ki predpostavlja holističen pogled na stvarstvo in na odnos med njim in človekom. Potrebno je, da začnemo razmišljati o teh razsežnostih tudi v našem vsakdanjem življenju, pri načrtovanju vseh naših  dejavnosti in pri vzgoji naših mladih ljudi. To je bil tudi glavni vzgib, da se je Svet slovenskih organizacij začel že pred leti ukvarjati s trajnostnim razvojem, od leta 2007, ko se je kot deležnik neprofitnega sektorja vključil v razmišljanja o strategijah trajnostne rasti in o njenih posledicah na lokalni razsežnosti.

Na prvi inštalaciji je bil v produkciji SSO-ja predvajan trojezičen dvajsetminutni dokumentarec o dejavnostih evropskega projekta LightingSolutions.

Otvoritvene svečanosti se je udeležilo več kot tisoč obiskovalcev, na vseh petih dneh devete izdaje bienalne znanstvene prireditve pa je sodelovalo več kot 700 znanstvenikov iz 40 držav, ki so bili zaradi covida-19 delno povezani po spletu, saj so bila predavanja predvsem na daljavo.

Prisotnost SSO na ESOF-u ima poseben pomen, saj je bila edina slovenska zamejska organizacija navzoča z lastnim razstavnim prostorom v samem jedru dogajanja tega pomembnega foruma evropskega formata. 

Ekipa SSO-ja je pripravila 3 multimedijske inštalacije, razstavni prostor pa je z inovativnim pristopom oblikovalo podjetje Sintesi. Na prvi inštalaciji je bil v produkciji SSO-ja predvajan dvajsetminutni dokumentarec o dejavnostih evropskega projekta LightingSolutions v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in angleščini. Predstavili smo kontekst mednarodnih sporazumov, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami: od Stockholmske, do Kyotske in Pariške konference. V tej luči so prikazali splošne cilje čezmejnega projekta in predstavili dejavnosti, ki so bile izvedene v štirih obmejnih občinah, ki so kot SSO partnerji v tem projektu: Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Doberdob in Medea. S pilotnimi projekti, ki so bili uresničeni v okviru projekta LightingSolutions, so prihranili od 28% do 55% električne energije in posledično ogljikovih izpustov. Skupno so na čezmejnem območju prihranili 66 ton CO2 na letni osnovi.

Na drugi inštalaciji je maskota Flash posredovala zadnje zanimivosti s področja trajnostnega razvoja, od mobilnosti, do sončne energije, kinetične baterije in drugih.

Na tretji inštalaciji pa so gostili Program čezmejnega sodelovanja Interreg V-A Italia-Slovenija – 2014-2020, ki je celovito predstavil nabor projektov financiranih na 2. osi: ta je posvečena nizkoogljičnim strategijam in energetskim akcijskim načrtom. Program izvaja pomembno vlogo pri uresničevanju trajnostnega gospodarstva, saj je vrsta učinkovitih projektov konkretno prispevala k znižanju nivoja izpustov ogljikovega dioksida in tako pripomogla k uresničitvi ciljev, ki jih zasledujejo mednarodni sporazumi.

Vodja projekta LightingSolutions Ivo Corva in slovenski veleposlanik Tomaž Kunstelj.

Ekipa SSO je bila deležna tudi različnih obiskov, med katerimi sta bila predsednik ESOF-a Fantoni in župan nizozemskega mesta Leiden, ki bo leta 2022 gostilo naslednjo izvedbo znanstvenega foruma. Še posebno pa so bili počaščeni z obiskom tržaškega župana Roberta Dipiazze in ambasadorja Republike Slovenije Tomaža Kunstlja, ki sta si ogledala  inštalacije SSO z bogato vsebino.

Prisotnost publike je bila na petdnevnem znanstvenem forumu zaradi pandemije covida-19 precej okrnjena. Pred pandemijo je bilo napovedanih več tisoč obiskovalcev. Seveda so se po sili razmer stvari razpletle v drugo smer, so pa vseeno gostili na razstavnem prostoru projekta SSO LightingSolutions več kot 800 obiskovalcev različnih narodnosti, med katerimi so levji delež imeli prav mladi. To je posebno spodbuden podatek, ki navdaja z upanjem za prihodnost.

ESOF2020 se je zaključil/končal v nedeljo, 6. septembra, s sklepno prireditvijo ob navzočnosti predsednika vlade Giuseppeja Conteja in  ministra za gospodarstvo in infrastrukturo Stefana Patuanellija.

Vir: Novi glas, Liljana Filipčič – 10.9.2020

Veleposlanik Tomaž Kunstelj gost na izvršnem odboru SSO

Veleposlanik Tomaž Kunstelj na zasedanju izvršnega odbora SSO.

Slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je v torek, 1. septembra, udeležil zasedanja izvršnega odbora SSO, ki je potekalo v Trstu. S prisotnimi odborniki se je slovenski veleposlanik pogovoril o glavnih temah, ki zadevajo bilateralne odnose med Italijo in Slovenijo ter še odprta vprašanja pri izvajanju pravic slovenske narodne skupnosti v FJK. Deželni predsednik SSO Walter Bandelj, ki je vodil potek zasedanja, je veleposlaniku najprej izrazil zahvalo za vso pomoč in prizadevanja slovenske diplomacije, da je prišlo do podpisa protokola o vrnitvi lastništva Narodnega doma v Trstu.

Veleposlanik Kunstelj je izrazil zadoščenje, da je Italija pokazala razumevanje in pripravljenost, da se ob 100. letnici požiga Narodnega doma začne konkretno izvajati postopek vrnitve, za kar pa bo potrebno še nekaj časa. Ključnega pomena je bila tudi odločitev dveh predsednikov republike Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, da skupno obiščeta spomenika pri bazovskem šohtu in na gmajni.

V nadaljevanju srečanja so se veleposlanik Kunstelj in odborniki SSO pogovorili tudi o prisotnosti slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu. Bliža se namreč ustavni referendum, ki bo po vsej verjetnosti potrdil znižanje števila parlamentarcev in še vedno ni jasno, kakšen bo nov volilni zakon, ki bi moral med drugim tudi določiti način izvolitve slovenskega parlamentarca. V tem smislu je pomembno, da bo do izvolitve Slovenca v italijanski parlament prišlo na način, da bo to izbira slovenske narodne skupnosti v Italiji brez strankarskih pogojevanj.

Večjezično šolstvo v Kanalski dolini je bila tretja tematika, o kateri so se prisotni odborniki SSO pogovarjali z visokim gostom. Rešitev je potrebno najti tudi v sklopu bilateralnih odnosov med dvema državama in v tem smislu lahko pomemben doprinos dajo pogovori med dvema šolskima ministrstvima.

Sestanek izvršnega odbora SSO s slovenskim veleposlanikom Tomažem Kunstljem se je zaključil s pogovorom o delovanju slovenskih društev in organizacij v zamejstvu. Društveno delo tako v mestu kot na podeželju spada med same temelje za ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika in zavesti, zato je potrebno, da ostaja vedno živo, ustvarjalno in čim bolj mladostno naravnano.

Obrazec za prijavo na letošnjo proslavo ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov

Odbor za Bazoviške junake je v skladu z določili za preprečevanje okužbe s koronavirusom covid-19 pripravil spletni obrazec za predhodno registracijo na osrednjo slovesnost v spomin Bazoviškim junakom. Dostop do kraja osrednje slovesnosti bo namreč za omejeno število udeležencev.

Bazovica 08-09-2019 BAZOVIŠKI JUNAKI 2019 – Osrednja proslava v spomin bazoviške junake

Osrednja slovesnost na gmajni v Bazovici bo potekala v nedeljo, 6. septembra s pričetkom ob 15. uri.

Na osrednjo proslavo ob 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov se lahko prijavite tukaj.

XLIX. literarni natečaj revije Mladika

Revija Mladika razpisuje XLIX. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih izdajah ne na družbenih omrežjih) kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku.

Na razpolago so sledeče denarne nagrade:

Proza                                                                                      

  • prva nagrada 500 €
  • druga nagrada 300 €
  • tretja nagrada 250 €                      

Poezija

  • prva nagrada 300 €
  • druga nagrada 150 €
  • tretja nagrada 100 €

Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. OKTOBRA 2020. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov, Times New Roman ali Arial, 12 pt), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset).

Tekste in gesla lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com. V eni priponki naj bo prispevek z geslom (v primeru več pesmi naj bodo vse pesmi v isti priponki), v drugi priponki pa osebni podatki.

Mnenje ocenjevalne komisije, ki jo določi odbor Mladike, je dokončno.          

Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob Prešernovem dnevu na javni prireditvi in v medijih. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2021. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.

Mladika – Ulica Donizetti 3 – 34133 Trst – Italija – Tel. +39 040 3480818 – www.mladika.com

Čestitke evropske poslanke in bivše ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak

Evropska poslanka Ljudmila Novak

Evropska poslanka in bivša ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je slovenskim rojakom v Italiji posredovala pismene čestitke ob 100-letnici požiga Narodnega doma, ko je bil podpisan sporazum o vrnitvi te simbolne in zgodovinske stavbe.

V stoletnih vrtincih razburkane zgodovine ste z najtežjimi preizkušnjami pogumno ohranjali svojo slovensko identiteto, z največjo ljubeznijo do svojega jezika in pripadnosti. Stali ste in obstali in tudi v naši samostojni državi kazali vzor svoje neupogljivosti. V prizadevanjih za mir in sožitje narodov Evrope ste z vizijo prihodnosti storili najvišji korak v meddržavnih odnosih, zgodovinskih mejnik, ki presega ideološka razhajanja in omogoča spravo ter sožitje“, je zapisala evropska poslanka iz vrst Nove Slovenije-Krščanskih demokratov in Evropske ljudske stranke.

13. julij 2020 je za vse nas dan novega upanja in novega začetka zgodovine dveh enakovrednih narodov“, je svoj dopis zaključila Novakova in pozvala k ponosnemu praznovanju tega zgodovinskega dne.

svet slovenskih organizacij dokumenti 31

FUEN s pismom parlamentu podprla slovensko predstavništvo

Daniel Alfreider, Walter Bandelj, Lorán Vincze
Daniel Alfreider, Walter Bandelj, Lorán Vincze

FUEN, največja manjšinska krovna organizacij v Evropi, ki zastopa številne jezikovne in narodne skupnosti v Evropi je odločno podprla ureditev slovenskega predstavništva v rimskem parlamentu. Njen predsednik in evropski poslanec Loràn Vincze je prejšnji teden poslal dopis predsednici Senata Mariji Elisabetti Alberti Casellatijevi in predsedniku Poslanske zbornice Robertu Ficu ter ju pozval, naj se uredi slovensko zastopstvo. V dopisu je predsednik Vincze izpostavil obvezo Italije na podlagi zaščitnega zakona 38/2001 in poudaril, da je zagotovitev političnega predstavništva jezikovnim in narodnostnim skupnosti pokazatelj zelo visoke stopnje demokratičnosti neke države. Nadalje je pohvalil Italijo za ustavna določila, na podlagi katerih so priznane osnovne pravice manjšin in izpostavil pomen 3. in 6. člena ustave.

Predsednik FUEN-a je podčrtal potrebo, da se slovenske predstavništvo v italijanskem parlamentu uresniči z novim volilnim zakonom, ki je v pripravi. Jezikovnim in narodnim manjšinam je namreč potrebno urediti primerno predstavništvo, da lahko avtonomno zastopajo lastne pravice. V tem smislu je Vincze izpostavil velik uspeh, ki ga je doživela evropska državljanska pobuda Minority Safepack, pri kateri je sodelovala tudi slovenske narodna skupnost v Italiji.

Dopis predsednikoma Senata in Poslanske zbornice je predsednik FUEN-a Loràn Vincze zaključil z omembo zglednega političnega predstavništva, ki ga Slovenija zagotavlja italijanski in madžarski narodni skupnosti v Državnem zboru. To je namreč idealen model, po katerem lahko slovenska narodna skupnost v Italiji ostane še naprej aktiven protagonist italijanskega političnega življenja.

Trst, 23. julija 2020                                                         Tiskovni urad SSO

svet slovenskih organizacij dokumenti 29 svet slovenskih organizacij dokumenti 30

Zgodil se je zgodovinski dan!

Trst – Sporazum o vrnitvi Narodnega doma – 13. julij 2020. (Foto: Paolo Giandotti – Ufficio per la Stampa e la Comunicazione della Presidenza della Repubblica)

Letošnji 13. julij je bil nepozaben dan, v katerem so odvijajoči se dogodki izžarevali močna osebna in skupna čustva. Dan, ko je lahko vsakdo v živo doživel, kako se iz minute v minuto piše zgodovina. In to ne le navadna zgodovina, saj so potekala dejanja, ki so bila storjena, da bo prihodnost za vse nas lepša.

Svet slovenskih organizacij izraža veliko zadovoljstvo nad včerajšnjim potekom dogodkov ob 100-letnici požiga Narodnega doma. Ti so se skupno strnili v končni množični objem te simbolne in zgodovinske stavbe, iz katerega se je sprožil dolg, ganljiv, osvobajajoč, spontan aplavz. Zbrani, ki smo tam dolge minute ploskali, smo globoko občutili, kako se je dejansko začelo novo obdobje, ko bomo končno gospodarji na svojem. In to gospodarjenje naj poteka v čim bolj visokem ter plemenitem pomenu, ki ga ta beseda premore.

Vrnitev Narodnega doma je dokaz, da lahko ciljamo na visoke, najvišje cilje, če verjamemo v skupno moč naše narodne skupnosti in iščemo izključno uresničitev njenih koristi. Ta pot ni lahka, tudi ni enostavna, je pa edina, ki lahko celotni slovenski narodni skupnosti v Italiji omogoči daljnoročno življenjsko perspektivo in aktivno vlogo tako na ravni dežele Furlanije Julijske krajine kot na ravni skupnega slovenskega narodnega prostora, ki povezuje matično državo Slovenijo, zamejstvo in zdomstvo.

Iskreno hvaležnost pri Svetu slovenskih organizacij izražamo Republiki Sloveniji, ki je bila v celotnem dogajanju povezovalni in spodbujevalni subjekt. Zahvala gre predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki je s svojo prisotnostjo skupaj z italijanskim kolego Sergiom Mattarello prispeval najvišjo institucionalno zagotovilo, da bo postopek vrnitve vključen v prednostne naloge vseh subjektov, ki so podpisali sporazum. Ob tem Svet slovenskih organizacij zelo ceni pogumno in daljnovidno odločitev za skupen poklon obeh predsednikov tako pri spomeniku bazoviškim junakom kot na bazovskem šohtu. Tu ne gre za nobeno izdajstvo ali uklanjanje potvarjanju zgodovine. Gre za nov korak v skupnem dojemanju zgodovinskih dejstev in državniških odnosov, ki temeljijo na poročilu skupne kulturno-zgodovinske komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev iz leta 2000, kot je to še enkrat podčrtal prof. Boris Pahor. Kdor tega ni sposoben razumeti, očitno ima kot cilj še naprej pogrevati ideološka ločevanja, ki so s padcem Berlinskega zidu izgubila vsakršen vsebinski, pa tudi realen pomen. In pri tem vse nas žalosti, da se tako slovenskim državnim institucijam kot samim osebam namenjajo žalitve in natolcevanja, ki so daleč od tega, kar pomeni državotvorni odnos.

Z včerajšnjim dnem se je začel postopek vrnitve Narodnega doma, a ne samo. Obisk dveh predsednikov na gmajni, kjer so bili ustreljeni štirje bazoviški junaki, konkretno odpira pot za njihovo rehabilitacijo. Ravno prisotnost italijanskega predsednika Mattarelle je prava osnova za pravni postopek, ki bo lahko tem štirim junakom povrnil njihovo človeško dostojanstvo in potrdil, da so se borili za demokracijo, svobodo ter spoštovanje človekovih pravic in narodnih manjšin. In to bomo lahko dosegli, če bomo še enkrat dokazali, da smo skupaj zmožni sodelovati, vztrajati in sprejemati modre odločitve.

Trst, 14. julij 2020                                                                       Tiskovni urad SSO

FUEN pozdravlja vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti v Italiji

V pondeljek, 13. julija 2020 bo ob prisotnosti italijanskega in slovenskega predsednika Sergija Mattarelle in Boruta Pahorja simbolična slovesnost vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski skupnosti. Slovesnost obeležuje 100-letnico požiga stavbe s strani fašistov in nacionalistov.

Stavba bo tako dodeljena novoustanovljeni fundaciji Narodni dom, katere ustanoviteljici bosta obe krovni organizaciji, Slovenska kulturna in gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), ki je tudi članica FUEN-a. Do končnega prenosa lastništva stavbe, ki je trenutno v lasti tržaške univerze, bi slovenska skupnost od univerze lahkod dobila v uporabo nekaj prostorov v pritličju Narodnega doma. Postopek vračanja bo trajal nekaj let, dokončan pa bo le, če bodo vsi potrebni postopki uspešno izpeljani.

Pred osrednjo slovesnostjo ob vrnitvi Narodnega doma Slovencem bosta predsednika Slovenije in Italije skupaj položila venca k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskemu obeležju pri Bazoviški fojbi. FUEN bo na slovesnosti zastopala podpredsednica Dr. Angelika Mlinar.

Daniel Alfreider, Walter Bandelj, Lorán Vincze
Daniel Alfreider, Walter Bandelj, Lorán Vincze

»Federalna Unija Evropskih Narodnih Skupnosti (FUEN) pozdravlja simbolično dejanje restitucije in meni, da je obisk italijanskega in slovenskega predsednika pomemben korak k spravi in ​​zbliževanju obeh skupnosti, ter v popolnosti odraža evropskih duh sedanjosti. FUEN upa, da bo tej potezi italijanske države do slovenske manjšine sledila močna in zanesljiva podpora manjšini, saj bi to koristilo tako slovensko kot italijansko govorečim državljankam in državljanom.« – Loránt Vincze, Evropski poslanec in Predsednik FUEN-a.

Narodni dom je zasnoval znani arhitekt Max Fabiani, zgrajen pa je bil med letoma 1902-1904. Narodni dom je bil od svojega odprtja leta 1904 do požiga leta 1920 družbeni, politični, kulturni in gospodarski center tržaških Slovencev. Vanj so se preselila številna slovenska in slovanska društva iz Trsta, imela pa je tudi gledališče, restavracijo, kavarno in hotel. 13. julija 1920 so ga italijanske fašistične in nacionalistične skupine napadle in zažgale kot del pogroma nad slovenskimi institucijami in podjetji v Trstu. Stavbo so bili nato prisiljeni prodati.

Zahteve po vrnitvi Narodnega doma so se začele takoj po osvoboditvi, vendar prizadevanja niso bila uspešna do leta 2001, ko je zakon o zaščiti slovenske manjšine restitucijo navezal na Italijo. Tudi pri veljavnem zakonu se je postopek restitucije izkazal za dolgega in zapletenega.

svet slovenskih organizacij dokumenti 19

SSO na avdiciji v parlamentu za volilni zakon

Potrebo po slovenskem parlamentarcu podprl tudi predsednik upravnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul.

Predsednik Walter Bandelj v komisiji za institucionalne zadeve.

V četrtek, 25. junija, so v 1. stalni komisiji italijanskega parlamenta za institucionalne zadeve potekale avdicije v zvezi z novim volilnim zakonom. Tega bo moral italijanski parlament odobrit po ustavnem referendumu za znižanje števila poslanskih in senatorskih mest. Referendum bo potekal najverjetneje v sredini septembra in kot kažejo napovedi bo na njem potrjeno krčenje parlamentarnih sedežev.

Na avdiciji so bili povabljeni tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti v FJK. Svet slovenskih organizacij je zastopa predsednik Walter Bandelj, stranko Slovenska skupnost njen predsednik Peter Močnik, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo pa predsednica Ksenija Dobrila. Slednja se je avdicije udeležila preko video-konference. Na povabilo predsednika Bandlja se je avdicije udeležil tudi predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul.

Predsednik SSO je članom 1. stalne komisije orisal potrebo po zagotovljenem mestu za slovensko narodno skupnost v parlamentu in pri tem orisal zgodovinski okvir ter vsa dosedanja prizadevanja. Predsednik UI Tremul pa je prisotnim predstavil predstavništvo italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije.

Oba prispevka objavljano v nadaljevanju.

svet slovenskih organizacij dokumenti 18 svet slovenskih organizacij dokumenti 17

Dva zamejska Slovenca v upravnem odboru Prešernovega sklada

Državni zbor Republike Slovenije je danes popoldne potrdil nove kanadidate za upravni odbor Prešernovega sklada, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije. Svet slovenskih organizacij z velikim zadovoljstvom sprejema novico, da bosta v novem upravnem odboru sedela tudi dva Slovenca, ki pripadata tistemu delu slovenskega naroda, ki živi izven meja Republike Slovenije. V tem smislu je Republika Slovenija pokazala veliko pozornost in potrditev, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu aktiven del narodnega tkiva, ki se razteza onkraj državnih meja.

Svet slovenskih organizacij izreka iskrene čestitke odgovornemu uredniku tednika Novi glas Juriju Paljku za imenovanje v upravni odbor Prešernovega sklada in mu želi uspešno delo pri vrednotenju odličnosti slovenske kulture. Prav tako Svet slovenskih organizacij čestita koroški rojakinji Bernardi Fink Inzko, ki bo prav tako članica upravnega odbora Prešernovega sklada v naslednjih štirih letih.

Kultura je bila in bo še naprej tisto družbeno področje, kjer se bo utrjevala zavest o pripadnosti slovenskemu narodu in se bo gojila skrb, da bo slovenščina živa beseda, ki povezuje tri Slovenije, kar mora oplemeniti še ostala področja širšega slovenskega družbenega konteksta.

Gorica, 16. junija 2020

Tiskovni urad SSO

Gradimo za povezovanje in opuščajmo, kar razdvaja

Ponovna mazaška akcija Casapound.
Kulturni dom France Prešeren v Boljuncu.

Svet slovenskih organizacij z zaskrbljenostjo gleda na novo mazaško akcijo na pročelju Kulturnega doma v Boljuncu. V tem smislu krovna organizacija Slovencev v Italiji poziva naj se za dobro Tržaške in celotne dežele Furlanije Julijske krajine pozornost in prizadevanja usmerita v projekte, ki imajo kot cilj izgradnjo skupne in strpne prihodnosti v dobrobit mlajšim generacijam. Zgodovino so namreč že napisali in popisali zgodovinarji, o čemer priča skupno poročilo mešane kulturno-zgodovinske komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev iz leta 2000. Za sedanjost in prihodnost pa smo odgovorni vsi skupaj, ki na tem prostoru sobivamo.

V prihodnjih tednih bomo priča pomembnim dogodkom, ki se bodo s svetlimi črkami zapisali v našo stvarnost. Ti dogodki bodo odraz skupnega sodelovanja med različnimi jezikovnimi komponentami mesta in dveh sosednjih držav. Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo. K temu sta prav tako poklicani Slovenija in Italija, za kateri predstavlja visoka raven zaščite jezikovnih manjšin glavno osnovo za uspešno in perspektivno sodelovanje v sklopu skupnega evropskega prostora.

Tiskovni urad SSO – Trst, 12. junij 2020

Ob posebnem šolskem letu zahvala in podpora SSO slovenski šoli in uradu za slovenske šole

Letošnje šolsko leto, ki se je pravkar zaključilo, če ne upoštevamo maturitetnih izpitov, se bo v zgodovino nedvomno zapisalo kot posebno leto. Nihče namreč ni pričakoval, da bo epidemija koronavirusa covid-19 tako korenito posegla v šolsko življenje. Ob zaprtju šol in prekinitvi učnega procesa si je bilo potrebno na novo zamisliti vzgojno-izobraževalni načrt, ki je od marca dalje lahko potekal le na daljavo. To pa je tudi za slovensko šolo pomenilo nov izziv, o katerem bo potrebno še razmišljati, saj se posledice pandemije še niso končale.

Foto: Novi glas

Svet slovenskih organizacij želi biti blizu slovenskim šolam v Furlaniji Julijski krajini in jim po lastnih močeh pomagati. Zavedamo se, da gre za najpomembnejšo komponento naše narodne skupnosti, ki predstavlja zagotovilo za prihodnost. Še posebno v tem času je pomembno, da dokažemo kot civilna družba vso našo podporo ravnateljem, učnemu in neučnemu osebju, učencem in dijakom ter njihovim družinam. In prav družinam smo še posebno hvaležni, da svoje otroke še naprej zaupajo slovenski šoli ter jim tako omogočijo, da gojijo materin jezik oziroma, če prihajajo iz neslovenskih družin, da lahko osvojijo jezik tega teritorija. Brez družin in njihovih otrok bi ne bilo ne narodne skupnosti in še manj slovenske šole.

Svet slovenskih organizacij želi tudi podčrtati pomembno vlogo urada za slovenske šole pri deželnem šolskem skrbništvu. Ravno ta urad je osnova za avtonomijo slovenske šole, kar se je izkazalo predvsem v izvedbi razpisov za šolsko osebje. Urad za slovenske šole je svojo vlogo odlično opravil tudi pri uveljavljanju specifike manjšinske šole, ki ravno zaradi tega mora uživati posebne kriterije ter nove oprijeme še posebno v Benečiji in Kanalski dolini.

Foto: Novi glas

Ob koncu letošnjega posebnega šolskega leta in v vidiku novega se Svet slovenskih organizacij nadeja čim več sodelovanja z edinim ciljem, da se vsem koristnikom vzgojno-izobraževalne ponudbe slovenskih šol omogoči čim bolj kakovosten pouk v slovenskem jeziku.

Trst, 11. junij 2020                                                      Tiskovni urad SSO

Ministrica dr. Helena Jaklitsch s predstavniki slovenske manjšine v Italiji

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je danes srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Srečanja so se udeležili predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, deželni svetnik in deželni tajnik Stranke slovenska skupnost Igor Gabrovec, deželni svetnik (Liga) Danilo Slokar in Maja Tenze kot deželna koordinatorka Slovencev v Demokratski stranki v imenu zadržane Tatjane Rojc, senatorke v italijanskem parlamentu. Na srečanju sta bila prisotna tudi državni sekretar dr. Dejan Valentinčič na uradu in generalni konzul v Trstu Vojko Volk.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so predstavili aktualno stanje in dejavnosti manjšine. Glede na to, da ni šlo za prvo srečanje med ministrico in njimi, v preteklih tednih so namreč prek sodobnih komunikacijskih tehnologij že imeli več pogovorov, je bila razprava predvsem vsebinska. Govorili so o trenutno za manjšino najbolj aktualnih temah: vračanje slovenskega Narodnega doma v Trstu, zastopstva predstavnikov slovenske manjšine v  italijanski poslanski zbornici in senatu ter vplivu zaprtih meja na manjšino.

Ministrica dr. Jaklitsch je pozdravila enotnost znotraj naroden skupnosti in vsa prizadevanja manjšine v povezavi z vračanjem Narodnega doma, vsi pa so se strinjali, da je potrebno v naslednjih tednih vložiti vse napore, da do tega tudi pride. Predstavniki manjšine so predstavili možne vsebine, ki bi jih lahko vključili v Narodni dom. Povedali so, da se zaključuje postopek ustanavljanja fundacije, ki jo za prevzem in upravljanje Narodnega doma ustanavljata krovni organizaciji SKGZ in SSO.

Poudarili so pomen zajamčene zastopanosti slovenske manjšine tako v italijanski poslanski zbornici kot v senatu in razpravljali o možnih spremembah volilne zakonodaje, ki bi uresničevale te določbe Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Za manjšino bi bilo zelo dobro, če bi bilo to vprašanje rešeno v obliki zajamčenega zastopstva.  

Pogovor je tekel tudi o želji po čimprejšnjem odprtju meja, saj ukrepi na slovensko-italijanski meji delijo sicer zelo enoten in močno kulturno in gospodarsko prepleten prostor. Eden izmed ključnih elementov v zamejski skupnosti je tudi šolstvo, kjer so izpostavili pomen aktivne vključitve mladih v lokalnem okolju. Ministrico so seznanili s pismom, ki sta ga krovni organizaciji posredovali ministrici za izobraževanje Republike Italije, v katerem so izpostavili trenutna odprta vprašanja slovenskega zamejskega šolstva. Ministrica dr. Jaklitsch je povedala, da je glede tega pisma že govorila tudi z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec, ki je prav tako pozitivno podprla predloge, navedene v pismu.

Ministrica je predstavnike manjšine seznanila tudi glede srečanja, ki ga je imela s slovenskim Varuhom za človekove pravice Petro Svetina na temo slovenskih manjšin. Varuh je tej temi zelo naklonjen in je med napovedal tudi srečanja z varuhi človekovih pravic v sosednjih državah, kjer namerava na pogovorih odpreti tudi vprašanja spoštovanja in izpolnitve s tamkajšnjo zakonodajo že zagotovljenih pravic slovenskih manjšin.

Prisrčno srečanje predstavnikov manjšine in Urada se je zaključilo s povabilom ministrici dr. Jaklitsch na obisk pri njih. Ministrica je povabilo z veseljem sprejela.

Foto: USZS
Vir: https://www.gov.si/novice/2020-06-05-ministrica-dr-helena-jaklitsch-s-predstavniki-slovenske-manjsine-v-italiji/

Minister za zunanje zadeve dr. Logar je sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se je pred srečanjem z ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Italijanske republike Luigijem Di Maiem, ki bo potekalo 6. junija v Ljubljani, sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sestanku se je pridružila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.

Pogovora z ministrom dr. Logarjem so se udeležili predsednica Slovensko kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost in deželni svetnik Igor Gabrovec, deželni svetnik stranke Liga Danilo Slokar in deželna koordinatorka slovenske komponente Demokratske stranke Maja Tenze.

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so predstavili aktualno stanje uresničevanja svojih pravic, ki izhajajo iz mednarodnopravnih dokumentov in notranje italijanske zakonodaje. Ob tem so še posebej poudarili pomen vzpostavitve učinkovitega mehanizma za zastopstvo predstavnikov narodne manjšine v obeh domovih italijanskega parlamenta ter izpolnitev zavez o vrnitvi Narodnega doma v Trstu. Izpostavljen je bil tudi pomen postopnega odpravljanja omejitvenih ukrepov v boju proti pandemiji.

Minister dr. Logar je zagotovil, da bo Slovenija še naprej podpirala rešitve, ki bodo odražale legitimna pričakovanja slovenske narodne skupnosti glede uresničevanja svojih pravic. Poudaril je, da so vprašanja slovenske narodne skupnosti del rednega in konstruktivnega političnega dialoga z Italijansko republiko.

Foto: Nebojša Tejić/STA
Vir: https://www.gov.si/novice/2020-06-05-minister-dr-logar-je-sprejel-predstavnike-slovenske-narodne-skupnosti-v-italiji/