Podpora zastopnikom narodnih manjšin in avtonomije

Predsednik SSO Walter Bandelj in kandidatka SVP Martina Valentincic

SSO za listo in kandidate SVP ter SSk

Evropske in občinske volitve, ki se bodo odvijale v nedeljo, 26. maja, so zelo pomemben trenutek, ki zadeva v prvi vrsti stvarnost navadnih občanov in občank. Gre za trenutek, ko odločamo o prihodnosti našega krajevnega in evropskega prostora. Ta prostor spada med najbolj razvite predele sveta, in to ne samo na področju gospodarstva, ampak in predvsem na področju visoke ravni demokracije in spoštovanja človekovih pravic, socialnega skrbstva, svobode govora in združevanja. Prav gotovo niso vsa vprašanja rešena in marsikatero stvar je oziroma bo potrebno dopolniti ali spremenit. Priznati pa si moramo, da je vse to nastalo na podlagi dela ljudi, ki so si zastavili za cilj, da našim krajem in Evropi zagotovijo mir, blagostanje in solidarnost. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki živijo v sklopu jezikovnih in narodnih manjšin, tako kot mi, ki pripadano slovenski narodni skupnosti v Italiji. V Evropi so prav te jezikovne in narodne skupnosti vse bolj pomembna družbena skupina, ki postopoma pridobiva na vplivu in upoštevanju. To je dokazala tudi evropska državljanska pobuda Minority Safepack, pri kateri smo sodelovali tudi Slovenci v Italiji in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja.

V tem smislu Svet slovenskih organizacij poziva vse pripadnike naše slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, da se v nedeljo množično udeležijo volitev in da pri tem koristijo dvojezično volilno osebno izkaznico. Kot krovna organizacija naše slovenske stvarnosti pozivamo tudi k podpori liste SVP – Južno Tirolske ljudske strankenjšin, ki je izraz več narodnih manjšin na področju severo-vzhodne Italije. Na listi nastopa tudi slovenska kandidatka Marina Valentincic, ki je svoj obraz in svoj čas dala na razpolago, da smo Slovenci lahko aktivno soudeleženi pri uveljavljanju pravic na evropskem nivoju. Dober volilni rezultat Valentinciceve bo gotovo zelo pomembna popotnica za nosilca liste in sedanjega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki bo gotovo potrjen v Evropskem parlamentu in bo tako lahko še naprej predstavnik jezikovnih in narodnih skupnosti, ki živijo v alpskem loku na italijanskem severo-vzhodu.

Na občinski ravni Svet slovenaskih organizacij podpira županske kandidate in kandidate za občinske svet, ki so izraz Slovenske skupnosti, edine samostojne stranke Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo, da je samostojno nastopanje prava osebna izkaznica naše narodne skupnosti v odnosu do institucionalnih in političnih predstavnikov.

Tiskovni urad SSO

Za novo konvecijo z radiotelevizijsko hišo RAI

Ksenija Dobrila, Walter Bandelj, podtajnik Vito Crimi in ravnatelj Fabrizio Ferragni

V Rimu se je danes odvijal pomemben sestanek glede prihodnjega delovanja slovenskega programskega in informativnega oddelka na deželnem sedežu državne radiotelevizijske ustanove RAI. Predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila sta se srečala z državnim podtajnikom pri predsedstvu vlade Vitom Crimijem in ravnateljem za institucionalne zadeve državne radiotelevizijske hiše RAI Fabriziom Ferragnijem. Tako podtajnik Crimi kot ravnatelj Ferragni sta na pogovor povabila še nekatere njune sodelavce.

Glavna tema sestanka je bila obnova konvecije RAI. Oba predstavnika krovnih organizacij sta sogovornikoma predstavila dokument, ki zaobjema aktualne finančne, tehnične in upravne potrebe za avtonomno delovanje deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Med temi so najbolj pereče posodobitev oddajnikov, proračunska avtonomija in povišanje števila radijskih ter televizijskih ur v slovenskem jeziku.

Podajnik Crimi in ravnatelj Ferragni sta pozitivno ocenila dokument. Potrebe, ki so v njem nakazane so po njunem mnenju popolnoma upravičene in potrebno jim je ugoditi. V tem smislu bo podoben sestanek sklican še enkrat v mesecu juliju.

Na koncu srečanja je bila še prilika za omembo stanja tednikov Novega glasa in Novega Matajurja ter štirinajstdnevnika Dom, ki imajo status manjšinskih medijev in torej so upravičeni za posebno financiranje. Tudi s tem se je podtajnik Crimi strinjal in obljubil pozitivno rešitev, kot je bilo to urejeno za Primorski dnevnik pred kakšnim mesecem.

V večnost je odšla prof. Lojzka Bratuž

Prof. Lojzka Bratuž

K božjemu Očetu je odšla prof. Lojzka Bratuž, hčerka goriškega mučenca Lojzeta Bratuža in pesnice Ljubke Šorli. Poučevala je na slovenskih šolah in na Univerzi v Vidmu, napisala je več knjig o slovenski književnosti, ljubila je glasbo in cerkveno petje, več let je bila predsednica ZCPZ – Gorica​. Na letošnji Prešernovi proslavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za življensko delo. Sodelovala je tudi pri Svetu slovenskih organizacij in bila predsednica Deželnega sveta SSO.

Prof. Lojzka Bratuž in predsednik SSO Walter Bandelj

Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod.

https://www.noviglas.eu/danes-ponoci-je-umrla-prof-lojzka-bratuz/

Predstavitev projekta PRIMIS v Benetkah

Na sedežu Dežele Veneto v Benetkah je v četrtek, 28. marca potekala predstavitev strateškega projekta PRIMIS – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin.

Projekt temelji na večletnem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki je doseglo svoj višek v strateškem projektu JEZIKLINGUA. Nov projekt PRIMIS je nadaljevanje tega sodelovanja, obogaten pa je s prisotnostjo skupnosti Cimbrov, Ladincev in Furlanov. Zasledoval bo krepitev jezikovne kulturne in naravne dediščine avtohtonih skupnosti in bo valoriziral njih edinstveno kulturno bogastvo v turistične namene, saj želi povečati povpraševanje po trajnostnem turizmu na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Veneta. Zato so deležniki projekta tako člani avtohtonih skupnosti kot tudi turisti, turistični operaterji, mladi in prebivalci projektnega območja.

Projekt PRIMIS je vreden 2,8 milijona evrov, začel se je januarja letos in se bo zaključil decembra 2021. Vodilni partner je Italijanska unija s sedežem v Kopru, ki bo koordinirala projektne aktivnosti še devetih partnerjev, to so javne uprave in druge institucije in ustanove iz Slovenije, FJK in Veneta. Projekt je predstavil projektni vodja Maurizio Tremul, v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji sta med partnerji krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki bosta skupaj delovali v okviru ustanovljenega Ciljnega začasnega združenja PROJEKT ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ostali partnerji so še: Dežela Veneto, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, RRA Zeleni Kras, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Fondazione Centro Studi Comelico e Sappada in LAS Venezia Orientale.

Poglavitni cilji strateškega projekta PRIMIS so: vzpostavitev 4 multimedijskih središč za širjenje znanja o posebnostih avtohtonih jezikovnih skupnosti, multimedijska platforma, digitalni vodič, izdaja večjezičnih vodnikov za turiste, delavnice za turistične operaterje in društva, turistični slovar in obnova palače Gravisi Buttorai v Kopru. Posebna pozornost bo posvečena promociji avtohtonih narodnih skupnosti z organizacijo različnih kulturnih dogodkov in ovrednotenjem skupnega čezmejnega kulturnega prostora.

Na predstavitvi v Benetkah je odbornica za jezikovne manjšine Dežele Veneto Manuela Lanzarin takole poudarila: »Projekt krepi oprijemljivo in nematerialno kulturno dediščino avtohtonih jezikovnih skupnosti kot dodano vrednost za gospodarski razvoj ter kulturni in trajnostni turizem na ozemljih, kjer se bo izvajal. Spoznavanje posebnosti ozemlja prispeva k temu, da zgodovina postane razumljiva, in to še posebej za mlajše generacije, s krepitvijo lokalnih identitet in utrjevanjem avtonomije.«

Z njo je bil enakih misli tudi predsednik SSO Walter Bandelj, ki je podčrtal, da so avtohtone narodne skupnosti in jezikovne manjšine veliko bogastvo našega teritorija. Potrebno jih je primerno valorizirati in promovirati. Projekt PRIMIS gre prav v to smer in z »nadaljevanjem plodnega sodelovanja med narodnima skupnostma v obeh sosednjih državah bo zagotovo prispeval k večjemu gospodarskemu razvoju in promociji ozemlja«. Tudi predsednica  SKGZ Ksenija Dobrila je pozdravila sodelovanje obeh narodnih skupnosti, podčrtala je, da projekt promovira dediščino z inovativnimi prijemi in si od njega lahko veliko obetamo, saj »bo Primis imel v svojem fokusu promocijo tako snovne kot nesnovne dediščine«.

Sodelovanje podpira tudi Slovenija, ki jo je v Benetkah predstavljal sekretar USZS Robert Kojc: »Pomembno je, da se poznamo, razumemo drugega, tudi z vidika zgodovine in kulture. To so mostovi, ki jih gradimo in nas lahko združujejo, to je evropski duh, v katerem živimo. Slovenska in italijanska manjšina sta pomembna člena v tem dojemanju in gradnji prihodnosti, ki mora biti skupna.« Programi čezmejnega sodelovanja so pomemben dejavnik pri utrjevanju evropske kohezije in ustvarjanju novih mrež med inštitucijami različnih evropskih držav. Pomembno in lepo je, da so manjšine vpete v te procese, ki gradijo bodočnost evropskega kontinenta v duhu kulturne rasti, sodelovanja in gospodarskega napredka.

Avtor: LC
Vir: Novi glas, 4. april 2019

V polnosti je sprejel raznolikost goriških vernikov

Predsednik SSO Walter Bandelj izrazil sožalje ob smrti upokojenega goriškega nadškofa Dina De Antonija

V petek je deželni predsednik SSO Walter Bandelj naslovil na goriškega nadškofa msgr-ja Carla Redaellija pisna sožalja ob smrti upokojenega nadškofa Dina De Antonija. “V imenu Sveta slovenskih organizacij in v mojem osebnem imenu Vam izražam občuteno sožalje ob odhodu msgr. Dina De Antonija, upokojenega goriškega nadškofa. Kljub bolečini, ki nam jo povzroča njegova izguba, verujemo, da ga je nebeški Oče, katermu je msgr. De Antoni posvetil lastno življenje in delo, sprejel z neizmerno ljubeznijo, katere je samo On sposoben in katere umrli in vstali Kristus predstavlja najbolj svetlo pričevanje” je zapisal predsednik Bandelj.

Walter Bandelj, Drago Štoka, msgr Dino De Antoni (vir: Novi Glas)

Dodal je tudi, da se Slovenci na Goriškem “želimo še naprej spominjati na nadškofa Dina kot pastirja, ki je sprejel to goriško čredo v polnosti njenih različnih kultur, jezikov in narodnosti, od katerih goriška Cerkev črpa lastno identiteto.”

Predsednik SSO je pismo nadškofu Redaelliju zaključil s prepričanjem, da bosta slovenskim vernikom na Goriškem ostali “dragoceni pozornost in spoštovanje, s katerima je znal voditi slovenske vernike. Naj počiva v božjem miru!

Odprta vprašanja so bila vzeta na znanje

Podtajnik Stefano Buffagni obljubil posredovanje.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Ksenija Dobrila – arhivska slika

Predsednika SSO in SKGZ ter predsednica Paritetnega odbora so se v Rimu srečali s podtajnikom Stefanom Buffagnijem na ministrstvu za deželne zadeve in avtonomije. Walter Bandelj (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in Ksenija Dobrila (Paritetni odbor) so vladnemu predstavniku predstavili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJk in potrebo, da bi se končno že sklicalo vladno omizje. Slednje namreč se že dalj časa ni sestalo, med tem pa se je nabralo, kar nekaj vprašanj, za katere bi bilo potrebno dobiti konkretno rešitev.

Predsednik SSO Walter Bandelj je izpostavil vprašanje slovenskega zastopstva v poslanski zbornici in parlamentu in konvecije RAI. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je podtajnika seznanil s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi in s težavami, ki jih prinaša protikorupcijski zakon. Predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila je spodbudila, da bi se o omenjenih in še drugih zadevah čim prej sestalo vladno omizje.

Podtajnik Stefano Buffagni je predsednikoma Bandlju in Pavšiču ter predsednici Dobrilovi zagotovil poglobitev izpostavljenih vprašanj. Glede slovenskega predstavništva v pralamentu pa je obljubil posredovanje pri kolegih, ki sedijo v dveh parlamentarnih zbornicah.

V ospredju vladno omizje, zastopstvo, Narodni dom in konvecija RAI

Predsednika SSO in SKGZ se bosta danes sestala z vladnim podtajnikom Stefanom Buffagnijem.

Viminal, ministrstvo za notranje zadeve v Rimu

Delovanje manjšinskega vladnega omizja, parlamentarno zastopstvo za slovensko narodno skupnost, vprašanje vrnitve Narodnega doma ob stoletnici požiga in obnova konvencije med RAI-em in vlado v zvezi s slovenskim oddelkom deželnega sedeža državne televizije predstavljajo osrednje teme na srečanju na minisrstvu za dežele in avtonomije, ki bo jutri, v torek, v Rimu. S podtajnikom Stefanom Buffagnijem, predstavnikom Gibanja petih zvezd, se bodo pogovarjali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Rimska vlada je pred leti formalizirala dialog s predstavniki slovenske narodne skupnosti z umestitvijo vladnega omizja, ki ga vodi podtajnik na notranjem ministrstvu, ligaš Nicola Molteni. Vladno omizje se je predvsem pod vodstvom podministra Filippa Bubbica sestalo večkrat in obravnavalo vrsto vprašanj, ki so bila prvenstveno vezana na zaščitni zakon. Od umestitve nove vlade marca lani, se vladno omizje (v njem sedita oba predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora) še ni sestalo.

Ob možnosti, da se bo besedilo ustavnega zakonskega predloga o nižanju števila parlamentarcev v obravnavi v Poslanski zbornici spremenilo, postaja vprašanje slovenske zastopanosti v obeh vejah parlamenta še bolj aktualno. Doslej so predstavniki manjšine izvedli že nekaj pobud v to smer. Srečanje na ministrstvu za dežele želi pospešiti prizadevanja za dosego cilja, ki ga obravnava sam zaščitni zakon.

Glede Narodnega doma v Ul. Filzi gre posebej izpostaviti dogovor, ki sta ga septembra 2017 v Rimu podpisala takratna zunanja ministra Republike Slovenije in Italije. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je kolegu Karlu Erjavcu obljubil, da bo osrednje kulturno središče vrnjeno naši skupnosti leta 2020 ob stoletnici njegovega požiga.

Konvencijo med vlado in RAI-em so v zadnjih letih podaljšali že petkrat. Potrebno je določiti vsebine nove konvencije, ki upošteva pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ta gredo v smer večje avtonomije, tako finančne kot programske, kar je že veljalo pred letom 2013, in tudi, kar zadeva figuro vodilnega v kadrovski strukturi programskega oddelka.

Trst, 4. marca 2019

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

Dvig slovenske zastave, izgubljena priložnost

Počakati bi bilo treba na začetek novega šolskega leta.

V zvezi z dvigom slovenske zastave pred slovenskim šolskim centrom v Gorici, ki je potekal 29. avgusta letos, je Svet slovenskih organizacij naslovil na ravnatelja Marka Jarca sledeč dopis.

“V imenu Sveta slovenskih organizacij Vam sporočava, da sva danes z velikim presenečenjem v Primorskem dnevniku prebral novico o včerajšnjem dvigu slovenske zastave pri Slovenskem šolskem centru v ul. Puccini v Gorici. Naju in ostale člane izvršnega odbora SSO preseneča dejstvo, da smo kot SSO darovali šoli slovensko zastavo in pri tem nismo bili ne obveščeni ne vabljeni na dogodek, ko je ta zastava končna zaplapolala pred Slovenskim šolskim središčem, kar ima za našo narodno skupnost velik pomen.

Pri tem se tudi sprašujeva, kakšen smisel ima prirejati take dogodke, če zraven ni dijakov, ki so prvi koristniki šolskega izobraževanja, kamor spada tudi državljanska vzgoja ter poznavanje pravic, ki so priznane slovenski narodni skupnosti v FJK. Dogodek bi dodatno pridobil na pomenu, če bi bile soudeležene še druge osebnosti, ki so tako ali drugače povezane s slovensko šolo. Pomembno bi bilo, po našem mnenju, povabiti vse goriške slovenske občinske svetnike iz vseh svetniških skupin, ki so pred kakšnim mesecem Večstopenjski šoli Gorica darovali slovenske zastave.

Kot krovna organizacija smo vedno pripravljeni po naših močeh ugoditi potrebam slovenskih šol, pri tem pričakujemo, da skupne dosežke, kot je bil včerajšnji dvig slovenske zastave, tudi skupno počastimo. To bo najboljši in najlepši zgled za dijake naših šol.”

OKUSI OB MEJI 2019

Zveza slovenske katoliške prosvete na Okusih z bogato ponudbo domače hrane in glasbe.

Mesto Gorica se počasi pripravlja na svojo največjo prireditev Okusi ob meji, ki bo stekla v četrtek, 26. septembra. Mestne ulice bodo zopet poplavili  ljudje, zvoki, vonjave in vse bo utripalo ob dobrotah in specialitetah evropske in svetovne kuhinje. Tudi pri ZVEZI SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice se že pripravljajo na sodelovanje pri omenjeni poulični manifestaciji, ki se bo odvijala po goriških ulicah od 26. do 29. septembra. Številke že potrjujejo, da bo letošnja izvedba res rekordna.  Na najbolj priljubljenem festivalu hrane in vina na severovzhodni regiji, ki ga organizira Občina Gorica s prispevkom Dežele F.J.K., Gospodarske zbornice in Fundacije Carigo ter ob podpori Posojilnic F.J.K. in Conad, bo letos prisotnih 413 stojnic, daleč največjim številom doslej. Glede na nenehno večje zahteve in zahvaljujoč ustrezni lokaciji so organizatorji uspeli zadovoljiti resnično izjemno število udeležencev in razstavljavcev, ki predstavljajo kar 54 držav na vseh celinah, razporejenih na približno 20 lokacijah, med geografskimi vasmi in tematskimi potmi. Tudi letos bodo v kotičku Salotto del Gusto prisotni slavni kuharji, vodilne osebnosti iz sveta vina, kulture in zabave.

Tako kot prejšnja leta, bo ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE postavila veliki šotor v ulici Crispi, ob Trgovinski zbornici ter stojnico za prodajo piva. Skupaj s stojnicami društev SABOTIN iz Štmavra, F.B. SEDEJ iz Števerjana, VRH SV. MIHAELA, HRAST iz Doberdoba, katerim se bo pridružila še stojnica VINOTEKE ŠTEVERJANSKI GRIČI, bo sestavila skupen prostor, t.i. zamejsko vas. Ponudba enogastronomskih dobrot bo raznolika. Vsako društvo bo ponudilo svoje specialitete. Pri Vinoteki in društvu F.B. Sedej se bo lahko pokusilo pohanega merjasca, ročno rezan surov pršut in seveda žlahtno briško kapljico; pri društvu z Vrha bodo dekleta ponujala  sladoled s prelivom domačega olja, bezga, teranovega likerja in čokolade; društvo Hrast bo peklo slane in sladke palačinke, mogoče bo pokusiti teranov liker; pri društvu Sabotin bodo pripravili divjega prašiča s polento, njoke z racino pečenko in njoke s slivami ter dunajski zrezek s krompirjem. Poleg kulinarike bo poskrbljeno tudi za glasbeno razvedrilo. Na odru pod šotorom se bodo vse štiri dni razvrstili razni domači ansambli. V četrtek, ob 19.30 bodo nastopili učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo EMIL KOMEL iz Gorice, v petek zvečer bo slovensko narodno-zabavno glasbo igrala skupina ABC, v soboto zvečer bo na vrsti rock glasba s skupino LOVE GUNS, v nedeljo, od 13. ure dalje, pa bo na odru skupina BRIŠKI KVINTET.

Člani Radio Spazio, ki predvaja slovenske oddaje, bodo vrteli narodno-zabavno glasbo.

Predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete, Franca Padovan, se zahvaljuje društvom, ki so pristopila k temu projektu, občini Gorica v osebi župana Rodolfa Ziberne in odbornice Arianne Bellan, ki podpira tovrstne zamisli in je tudi letos dodelila Zvezi ta lep prostor, g. Albanu Marusiču družbe Spea Service, ki skrbi za tehnični del in nenazadnje g. Walterju Bandlju, predsedniku Sveta slovenskih organizacij, ki nam stoji vedno ob strani in od vsega začetka podpira ta projekt. Istočasno vabi, v četrtek, 26. septembra, ob 19.30, na odprtje skupne stojnice slovenskih društev v ulici Crispi.

Za morebitne informacije:

40 mladih na izobraževalnem tečaju DevelopMENT v Žabnicah

Udeleženci druge izvedbe tridnevnega izobraževalnega tečaja DM+

Od petka 13. do nedelje 15. septembra je v koči sv, Jožefa Žabnicah potekalo tridnevno izobraževanje za mlade kulturne delavce DevelopMENT. Udeležilo se ga je 40 tečajnikov iz 19 kulturnih in tudi športnih društev ali organizacij s Tržaške, Goriške, Videmske in Koroške. 

Glede na njihovo udeležbo na prejšnjih dogodkih DevelopMENTA izpostavimo sledeče podatke:

10% se je udeležilo samo lanskega tridnevnega tečaja;

15% se je udeležilo samo letošnje spomladanske OSVEŽITVE;

30%  se je udeležilo obeh prejšnjih dogodkov;

45% se je DevelopMENTA udeležilo prvič.

Glede na ozemeljsko porazdelitev tečajnikov je razvidno, da izhajajo iz 6 društev/organizacij z Videmske, 7 društev/organizacij z Tržaške, 4 društev/organizacij z Goriške, 2 društev/organizacij s Koroške.

Zelo zanimiv podatek pa je, da je 15% letošnjih udeležencev pri prijavi izjavilo, da še ne sodeluje pri nobenem društvu. V tem lahko razberemo vsekakor zanimanje za aktivno soudeležbo pri sooblikovanju kulturnega in športnega življa med Slovenci v Italiji.

            Iz končne evalvacije je razbrati, da je na lestvici od 1 do 5 preko 65% odstotkov udeležencev dalo najvišjo oceno na vprašanje o primernosti vsebine tečaja ter aktualnosti obravnavanih tem, 84% tečajnikov je s petico ocenilo vzdušju na dogodku, 69% bi se takega tečaja še udeležilo, 22% pa, če jih bodo teme zanimale. 

Med temami za dodaten izobraževalni tečaj pa je na primer 31% udeležencev izbralo javno nastopanje, 15% upravljanje s financami, 15% pa upravljanje s socialnimi mediji.

V zaključnih  komentarjih k evalvaciji je brati tudi o želji po nadgradnji usvojenega znanja in o soočanju s starejšimi člani društev.

Tečaj so vodili izkušeni trenerji Mladinskega sveta Slovenije in sicer Matej Likar, Nina Debevec, Maja Drobne in Borut Cink. Obravnavali so kulturo organizacije, prvine strateškega načrtovanja, identifikacijo vrednot, poslanstva in vizije posameznih društev. Poglobili so tudi projektno načrtovanje, od razčlenitve budgeta do pomena monitoringa ter končnih evalvacij. 

Ob zaključku so tečajniki opravili še delavnico s Pio Šlogar, podpredsednico za zunanje zadeve v mednarodni organizaciji Youth of European Nationalities YEN / JEV, največji mladinski mreži evropskih narodnostnih in jezikovnih manjšin.

Organizacijo tridnevnega tečaja sta tudi letos prevzela Krožek za politična in družbena vprašanja Anton Gregorčič in Prosvetno Društvo Podgora. Partnerji so bili Devinski mladinski krožek, SKPD F. B. Sedej iz Števerjana ter njegova Mladinska gledališka skupina M+ in MOSP – Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta. Tečaj so sofinancirali Dežela Furlanija Julijska krajina, Svet slovenskih organizacij, Slovenska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Pokrovitelji so bili Inštitut za slovensko kulturo, Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. 

Udeležence sta v nedeljo pozdravila predstavnik Krožka Anton Gregorčič Julijan Čavdek in pokrajinska predsednica SSO Anna Wedam.

Vir: Neža Kravos za organizacijski odbor DM+

V fokusu o izseljevanju iz Slovenije

IZŠLA MLADIKA 7-8/2019

Mladika z zaporedno številko 7-8 je izšla konec meseca avgusta. V središču pozornosti so tokrat študijski dnevi Draga in slovo od enega izmed njenih sodelavcev, dolgoletnega člana uredništva revije Mladika, časnikarja in pisatelja Saše Martelanca. Spomnili so se ga na žalni seji v Peterlinovi dvorani 19. avgusta, na kateri so spregovorili različni Martelančevi prijatelji in sodelavci, med temi se v reviji ovjavljajo spominski nagovori Draga Štoke, Milana Gregoriča, Lučke Susič, Maje Lapornik, Marka Tavčarja in Iva Jevnikarja.

Članek v fokusu je predavanje, ki ga je Dejan Valentinčič imel na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru v Ljubljani, in sicer na temo mladih, ki se izseljujejo iz Slovenije. To je razširjen pojav, ki vsako leto zajame okoli 8000 slovenskih državljanov in se vseskozi povečuje. Izseljevanje ni pojav, ki prizadeva le matično domovino, ampak vsa slovenska zamejstva. Pomembno je razmišljati o povratku, za kar mora organizirano poskrbeti država. Države se spodbujanja povratkov lotevajo na različne načine;  temelj slovenske ustavne identitete, zapisan v 5. členu slovenske Ustave, je tesen odnos Slovenije z rojaki zunaj njenih meja je, avtor članka pa pojasnjuje, da ga je treba tudi udejanjiti, za kar čaka Slovenijo še kar nekaj dela.

V ekološki rubriki najdemo članek z naslov Se morda zemlja ruši? V njem avtor razmišlja o ekstremnih pojavih, ki se dogajajo na zemlji –  od taljenja večnega ledu, požarov nad Arktiki in Aljaski do segeravanja oceanov. Evropska unija se zadnja leta vse bolj zavzeto posveča problemu podnevnih sprememb, vendar je pri tem počasna in papirnata, nujni so predvsem odločnejši ukrepi.

Marjan Frankovič je avtor eseja o etnoidentiteti in ljudski dediščini, v kateren razčlenjuje odnos države do svojih narodnih simbolov v najrazličnejših družbenih, političnih in umetniških oblikah.

Sledi literarni esej Tine Sluga o poeziji pesnic časopisa Slovenka v letih 1897–1899.

V literaturi so tokrat objavljeni kratka zgodba Tanje Rebula Panta rei – vse teče, ki je bila priporočena za objavo na 47. literarnem natečaju revije, cikel pesmi Marije Švajncer Dantejev svečenik – v spomin Andreju Capudru, ki je prejel drugo nagrado za poezijo na istem natečaju, in pesem Nevenljivi orhideji Vladimirja Kosa.

Objavljen je drugi del daljšega članka Franca Križnarja o manj znanih slovenskih glasbenikih tostran in onstran državnih meja Slovenije, med drugim so tokrat obnavnani tudi Ivan Trinko, Oskar Dev in Anton Gaspari. V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o likovni izraznosti ajdovskega slikarja Iva Lenščaka. O umetniški vrednosti Rupnikovih lir, ki so bile v rabi v Ljubljanski provinci, piše Mitja Petaros; objavljen je tudi seznam najnovejših del slovenskih avtorjev v Italiji, v rubriki Antena pa je zbranih veliko novic iz zamejstva in zdomstva.

V prilogi Rast je Giulia Černic avtorica uvodne misli; v njej razmišlja o potrebi, da se mladi angažirajo v društvenem delovanju, ker to krepi njihov občutek odgovornosti. Urška Petaros je pripravila pogovor z dvema letošnjima maturantoma-odličnjakoma na slovenskih šolah v Italiji, Martina Sosič opisuje letošnji skavtski poletni tabor v Žužemberku, Jernej Močnik predstavlja načrte osvajanja novih svetov, predvsem Marsa, Veronika Bordon piše o načrtih MOSP-a v novi sezoni; v novi rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljen krajši intervju z Ines Racman, ki je na letošnjem natečaju SKK prejela tretjo nagrado za prozo, in se objavlja nagrajeni prispevek.

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob dnevu molitve za duhovne poklice

Pridigo je slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Stanislav Zore podal v Marijinem svetišču na Brezjah.

Dragi bratje in sestre romarji, dragi Marijini častilci, dragi molivci za nove duhovne poklice in za stanovitnost in svetost tistih, ki so na Božje povabilo že odgovorili. Zbrali smo se na Brezjah, pri Mariji Pomagaj, da bi po njej, ki je naša Mati in priprošnjica, nebeškemu Očetu, ki je gospodar žetve, izrekli veliko prošnjo naše Cerkve, naj pošlje delavce na svojo žetev. 

Papež Frančišek je v posinodalni apostolski spodbudi Kristus živi zapisal, da »Jezus hodi med nami, kakor je to počel v Galileji. Hodi po naših ulicah, se ustavi in nam gleda v oči, brez naglice. Njegov klic je privlačen, je očarljiv, prevzame« (KŽ 277).

Dovolite mi, da vam na tem mestu postavim vprašanje, čisto vsem, od najmlajših do najstarejših: »Ali ste kdaj v življenju začutili, da se je Jezusov pogled ustavil na vas, da je tebi pogledal v oči. Ali si kdaj v svojem srcu zaznal njegovo besedo, njegov klic? Ko je šel po tvoji ulici, ko je potrkal v tvoji sobi, ko je sedel poleg tebe v domači cerkvi, ko je stopal s tabo po gorski poti?«

Verjamem, da ima takšno izkustvo marsikdo med vami, saj Jezus hodi med nami in kliče. A morda se nam dogaja, kar papež piše v nadaljevanju: »Danes vznemirjenost in hitrost tolikih dražljajev, ki nas bombardirajo, onemogočata možnost za notranjo tišino, kjer se začuti Jezusov pogled in se posluša njegov klic. Medtem te bodo dosegle številne naličene ponudbe, ki se bodo zdele lepe in mogočne, čeprav te bodo sčasoma puščale praznega, utrujenega in samega.« 

Pravzaprav smo ljudje vedno pred izbiro v rajskem vrtu. Vedno se nam pred očmi prikazujejo stvari, ki so videti dobre, mikavne, vredne poželenja, ker dajejo spoznanje (prim. 1Mz 3,6). Vedno moramo izbirati, ali se bomo odločili za stvari, ki so videti takšne, ali se bomo odločili za stvari, ki so takšne; ki so dobre, ki so mikavne, ki so vredne, da si jih želimo in ki v resnici dajejo spoznanje. Izbira med videzom in resničnostjo odloči o vsej naši prihodnosti. Ko sta se naša prastarša odločila za videz, sta se odločila za smrt. Zato papež v nadaljevanju vabi: »Ne dopusti, da se ti zgodi to, da te vrtinec tega sveta odnese na študijsko smer brez smisla, brez smeri, brez jasnih ciljev, kjer bi šlo v nič veliko tvojih naporov. Išči raje prostorja miru in tišine, ki ti bodo dovoljevala premišljevati, moliti, gledati z boljšim pogledom na svet, ki te obkroža, in tedaj boš z Jezusom res prepoznal, kaj je tvoja poklicanost na tej zemlji« (KŽ 277).

Ko skupaj z Jezusom iščemo, kaj je naša poklicanost na tej zemlji, je pomembno, da pustimo odprte vse možnosti. Naše srce ne sme biti boječe, ne sme biti zaprto. Tako ali drugače moramo pogumno živeti geslo današnjega molitvenega dneva: »Tvegaj življenje za Gospoda.« Brez tveganja ni rasti, ni veselja, ni izpolnjenosti. Brez tveganja je življenje na videz sicer zelo varno, zelo mirno, vendar je nerodovitno, je mrtvo. Dokler je voda mirna, toliko časa je mlaka, primerna samo za žabji mrest in za komarje – morda pritegne pogled, a že naslednji trenutek se obrnemo proč, ker nas ne navduši, nas ne prevzame. Če pa se ta voda požene preko kamnov in skal, če tvega spust v globino, nam podari slap, ki nas prevzame s svojo lepoto, igra sonca v kapljicah vode z mnogimi barvami razveseli oči – ob takšni vodi, polni življenja, pa bi lahko stali ure in ure in se ne bi naveličali.

Treba je torej tvegati, se vreči v globino – v globino samega sebe in v globino vsemogočnega Boga, ki hodi po naši ulici in se je ustavil pred mojimi vrati, da bi me prebudil in mi podaril življenje.

»Pri razločevanju poklicanosti se ne sme izključiti možnosti posvetitve Bogu v duhovništvu, posvečenem življenju ali drugih oblikah posvečenosti. Zakaj bi izključili to možnost? Če boš prepoznal Božji klic in mu sledil, bodi prepričan, da bo to dalo polnost tvojemu življenju,« pravi papež Frančišek (KŽ 276).

Kot je bilo že rečeno, smo se danes zbrali na Brezjah, da bi molili za duhovne poklice ter za stanovitnost in svetost poklicanih. Dovolite mi, da ob tem z vami podelim svoje razmišljanje. Vedno večkrat se mi namreč postavlja vprašanje, kako je to mogoče. Kolikor namreč lahko presodim, najbrž še nikoli nismo toliko molili za duhovne poklice, kot molimo v tem času. Po koliko župnijah so molitvene skupine, ki molijo v ta namen. Koliko je različnih molitvenih pobud po redovnih skupnostih in po škofijah, ki so zaživele iz želje, da bi poživili molitev za poklice. Koliko je posameznikov, ki se spomnijo na to Jezusovo naročilo. Po drugi strani pa imamo ravno v tem času zelo, zelo malo poklicev.

Kaj se potemtakem dogaja? Ali Bog ne kliče, ker živimo, kot da duhovnikov, redovnikov in redovnic ne potrebujemo? Ker čisto dobro shajamo tudi brez milosti, ki nam jih Bog posreduje po ljudeh posvečenega življenja? Ali pa Bog še vedno kliče in bomo morali morda mi premisliti svojo molitev? 

Naj vam povem svojo zgodbo. Ko sem bil srebrnomašnik, mi je mama povedala, da je takrat, ko je šla k poroki in je na poti prvič zagledala župnijsko cerkev, v kateri sta se z očetom poročila, v srcu rekla Bogu: »Če bom imela kaj otrok, naj bodo tvoji.« Ko smo prihajali otroci, je njena molitev ostajala podobna, odprta za Božji klic, celo željna Božjega klica. Želela si je, da bi kdo od otrok stopil na pot duhovništva ali redovništva. Nikar ni o tem spregovorila niti besede, da ne bi pomislili, da se moramo odločati zaradi njene želje. Odločanje je prepuščala skrivnostnemu pogovoru med Bogom in poklicanim. Kot sem rekel, mi je to zaupala po petindvajsetih letih duhovništva. 

Ali danes še molimo tako? Občutek imam, da molimo, a Gospoda hkrati pošiljamo drugam: »Gospod, daj nam novih poklicev, tudi novih duhovnih poklicev,« v srcu pa je misel, naj kliče drugje, naj se ne ustavi pri naših vratih, naj ne izbere in pokliče v moji družini. Morda Gospodu niti ne zapremo zavestno vrat našega doma, ampak to storimo zgolj v nekem nezavednem strahu pred izgubljanjem, pa česarkoli že. Ampak Bog je prišel k nam, da nam odvzame samo naše grehe in čisto nič drugega. »Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč da bi svet po njem zveličal. Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje.« Bog nas je prišel osvobodit. Zato naj tudi naša molitev za nove poklice postane osvobojena, odrešena. Brez tega Bog hodi od enih zaprtih vrat do drugih, od enega zaprtega srca do drugega in nikjer ne more vstopiti, nikjer ni dobrodošel.

Povabim vas, da tvegamo življenje za Gospoda, kakor ga je Gospod tvegal za nas. In ker ga je tvegal, ga je Bog povzdignil nad vse. Prosimo Marijo, naj nas nauči tega tveganja. Ko jo je angel povabil, ni dobila nobenih zagotovil za svojo prihodnost. Iz koraka v korak je hodila za Bogom ter postala in ostala Božja in naša mati.

Danes bi se rad zahvalil tudi vsem, ki molite in prosite za nove duhovne poklice. Zahvaljujem se bolnikom in osamljenim, ki svojo nemoč polagate kot daritev pred Gospoda. Zahvaljujem se vsem, ki odpirate svoja ušesa in svoje srce za Gospodov klic. Posebej se zahvaljujem našim sestram redovnicam, ki so z nami za klavzurnimi mrežami in nas spremljajo z molitvijo. Klarise v Dolnicah, pa tudi v Nazarjah in v Turnišču, in sestre karmeličanke v Sori molijo za mlade, ministrante, za fante in dekleta, ki jih Gospod vabi za seboj v duhovniški ali redovniški poklic, za vse, ki jih je on posebej »pogledal in vzljubil« – da se ne bi bali podariti svojega življenja Jezusu, saj nam On ničesar ne vzame. Hvala sestram, da molijo z nami in da molijo za nas. Amen.

Msgr. Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof metropolit

Vir: www.rkc.si

Upati je v boljše čase za manjšine

Predsednik SSO Bandelj na obisku v Ljubljani s predstavniki FUEN-a

Predsednk Sveta slovenskih organizaij, Walter Bandelj, je imel, s predstavniki organizacije FUEN, v ponedeljek, 22. julija, uspešen delovni obisk v Ljubljani. Namen srečanj pod vodstvom predsednika FUEN Loránta Vinczeja in podpredsednice Angelike Mlinar, vodje slovenskih organizacij članic, je bilo pridobivanje podpore vlade in parlamenta Republike Slovenije za pobudo Minority SafePack, katere cilj je zaščita narodnih skupnosti in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti. Poleg predsednika Vinczeja, podpredsednice Mlinar so bili prisotni tudi amb. Valentin Inzko za Narodni svet Koroških Slovencev iz Koroške, Walter Bandelj za SSO iz Italije in FUEN-ov svetovalec Nagy Dénes András.

Minority SafePack, ki ga podpira 1.128.385 državljanov EU, od tega 6168 državljanov Slovenije, je evropska državljanska pobuda, ki vsebuje devet predlogov. Skupaj nameravajo oblikovati temelje za vzpostavitev celovitega pravnega okvira EU za pravice manjšin. Za zagotovitev uradne slovenske podpore pobudi se je skupina srečala s predsednikom Državnega zbora RS Dejanom Židanom, podpredsednikom vlade in ministrom za infrastrukturo Alenko Bratušek, ministrom Petrom Jožefom Česnikom in državnim sekretarjem Dobranom Božičem na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Predsednik FUEN-a je vsem predstavil MSP kot sedanji najvažnejši projekt pri organizaciji FUEN. Podpredsednica FUEN-a, Angelika Mlinar, je poudarila okvir za zaščito manjšin, ki ga ima Slovenija za madžarske in italijanske avtohtone skupnosti, ki je primer dobre prakse na katerega bi se mogle zgledovati vse države v Evropi.

Podpredsednica vlade Alenka Bratušek je potrdila, da ona in njena stranka podpirata pobudo Minority SafePack. Gospa Bratušek je obljubila, da bo podprla večstrankarsko parlamentarno resolucijo, ki podpira manjši varni paket. Minister Jožef Česnik je napovedal, da bo pozval k podpori pobude manjšega varnega paketa na Strateškem forumu, ki bo potekal letos na Bledu. Državni sekretar Božič je povedal, da je Minority SafePack instrument, s katerim lahko najboljše obstoječe prakse na ravni držav članic EU, kot so tiste v Republiki Sloveniji, pridejo na raven Evropske unije. Državni sekretar je ob tem opozoril, da bi morala tema zaščite narodnih manjšin postati ključna točka v prihajajočem slovenskem predsedovanju Evropskega sveta. Predsednik Državnega zbora RS, Dejan Židan, je obljubil, da bo FUEN imel priložnost predstaviti to pobudo v Državnem zboru.

Srečanja so bila torej plodna in kažejo na, upam, vedno boljšo prihodnost za manjšine.

DM+ IZOBRAŽEVALNI TEČAJ ZA MLADE KULTURNE DELAVCE: OD 13. DO 15. SEPTEMBRA

Od petka 13. do nedelje 15. septembra bo v Žabnicah potekalo tridnevno izobraževanje za mlade kulturne delavce DevelopMent. Po lanski uspešni izkušnji v Lužnicah, ravno tako v Kanalski dolini, bodo tudi letos dijaki in študentje s Tržaške, Goriške, Videmske in Koroške spoznavali kulturo organizacije, prvine strateškega načrtovanja, identifikacijo vrednot, poslanstva in vizije posameznih društev. Poglobili se bodo tudi v projektno načrtovanje, od razčlenitve budgeta do pomena monitoringa ter končnih  evalvacij. Razpoložljivih mest je 40

Na brezplačni tečaj in sicer na naslov sites.google.com/view/dmplus/home se lahko do 20. avgusta prijavijo tako lanski udeleženci, ki bodo koristili nadaljevalni program kot tudi novi, katerim bomo ponudili začetniški program. 

DEVELOPMENT 2019 bodo vodili izkušeni trenerji Mladinskega sveta Slovenije in sicer Matej Likar, Nina Debevec, Maja Drobne in Borut Cink. Ob zaključku tečaja sta predvidena tudi daljši intervju in debata z generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu Vojkom Volkom na temo mednarodnega prava, diplomatskih odnosov med Italijo in Slovenijo in naše narodne manjšine z matično domovino. 

Organizacijo tridnevnega tečaja sta tudi letos prevzela Krožek za politična in družbena vprašanja Anton Gregočič in Prosvetno Društvo Podgora. Partnerji so Devinski mladinski krožek, SKPD F. B. Sedej iz Števerjana ter njegova Mladinska gledališka skupina M+ in MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti iz Trsta. Tečaj sofinancirajo Dežela Furlanija Julijska krajina, Svet slovenskih organizacij, Sloveska prosveta, Zveza slovenske katoliške prosvete, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Krščanska kulturna zveza, Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenski organizacij na Koroškem. Pokrovitelji do Inštitut za slovensko kulturo, Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. 

SSO in SKGZ pozvala k spoštovanju zaščitne zakondaje

Predsednika Bandelj in Dobrila sta pisala predsednikoma Italije in Slovenije, predsednikoma vlad in predsedniku Dežele FJk

Predsednik Sergio Mattarella v Doberdobu

Krovni organizaciji SSO in SKGZ sta preko svojih predsednikov Walterja Bandlja in Ksenije Dobrila naslovila pismo na državne vrhove Italije in Slovenije ter na deželnega predsednika Furlanije Julijske krajine. V dopisu, ki so ga včeraj prejeli predsednik Republike Italije Sergio Mattarella, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik italijanskega ministrskega sveta Giuseppe Conte, predsednik vlade Marjan Šarec in deželni predsednik Massimiliano Fedriga, je poziv, da se pri predlogih spremembe zaščitne zakonodaje aktivno vključi slovensko manjšino in da pri tem ne prihaja do nižanja ravni zaščite.

Predsednik Borut Pahor v Špetru

Pismo predsednikov Walterja Bandlja (SSO) in Ksenije Dobrila (SKGZ) se nanaša na zakonski predlog za spremembo zaščitnega zakona 38/2001, ki so ga v prejšnjih dneh voližili trije poslanci FI Roberto Novelli, Guido Germano Pettarin in Sandra Savino ter na predlog deželne vlade FJk, da se v deželni zaščitni zakon za Slovence 26/2007 vključi člen o posebnem registru za videmska društva, ki svoje delovanje izvajajo v slovenskih jezikovnih različicah, vendar nasprotujejo katerikoli povezavi s Slovenci in s slovenščino.

svet slovenskih organizacij 2019 51

SSO je član FUEN

Daniel Alfreider, Walter Bandelj, Lorán Vincze

Lorán Vincze potrjen za predsednika, Angelika Mlinar podpredsednica FUEN

Daniel Alfreider, Walter Bandelj in Lorán Vincze

Svet slovenskih organizacij je nova redna članica evropske krovne organizacije narodnih manjšin FUEN. Na kongresu v Bratislavi je bilo članstvo SSO soglasno potrjeno s strani delegatov, ki so se v imenu številnih manjšinskih organizacij iz vse Evrope udeležili letošnjega jubilejnega kongresa ob 70. letnici ustanovitve te organizacije.

Skupaj s SSO-jem sta bili sprejeti še Srbsko-Romunsko združenje Lunjina in Demokratično združenje Čehov in Slovakov v Romuniji. Združenje Panhellenic Pomak Association je prejelo status podpornega članstva, nemška skupnost iz Kazakhstana “Wiedergeburt” Public Foundation pa je prevzela članstvo združenja Wiedergeburt.

Novo vodstvo Fuen

Loránt Vincze potrjen za predsednika Fuen

Dosedanji predsednik Loránt Vincze je bil potrjen še za en mandat. V novo predsedstvo je bila izvoljena koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki jo je predlagal Narodni svet koroških Slovencev. Ostali člani predsedstva Fuen so Daniel Alfreider, Gösta Toft, Halit Habip Oğlu, Bahne Bahnsen in Vladimir Ham.

Skupščina delegatov Fuen je določila, da bo leta 2021 kongres v Tallinu in ga bo gostila ruska manjšina. Za leto 2020 pa bo še potrebno določiti mesto.


Začetek kongresa in svečana proslava 70. letnice FUEN-a

70. letnica Fuen v znamenju ovrednotenja narodnih manjšin v Evropi

V obnovljenem dvorcu v mestu Pezinok je v četrtek, 14. junija, slovesno potekala 70. letnica krovne organizacije narondih manjšin FUEN, ki je bila ustanovljena leta 1949. Proslava je bila razdeljena na dva dela, prvi je bil v znamenju praznovanja pomembne obletnice, v drugem so udeleženci kongresa razmišljali o stanju zaščite manjšin na ravni Evropske unije.

Predsednik FUEN Lorán Vincze je v kratkem nagovoru pozdravil vse udeležence in nato predal besedo visokim gostom. Kot prvi je nastopil predsednik gostujoče madžarske politične stranke MKP dr. József Menyhárt, ki je omenil njihovo zavzetost pri ohranjanju identitete in jezika ter prizadevanje za uspeh evropske državljanske pobude Minority SafePack.

Dr. Ondrej Pöss, predsednik Združenja karpatskih Nemcev na Slovaškem, ki je tudi soudeleženo pri organizaciji kongresa, je podčrtal velik pomen organizacije FUEN pri zagovarjanju narodnih in jezikovnih manjšin ter človekovih pravic. Kljub hudim asimilacijskim pritiskom je delo za ohranitev dolgoletne nemške kulturne dediščine še vedno uspešno, je bil mnenja Pöss.

Nemški veleposlanik na Slovaškem Joachim Bleicker se je osredotočil na dejstvo, da imajo narodne manjšine veliko oporo v članstvu EU. Tudi v prihodnjih letih bo Nemčija stala ob strani lastnim manjšinskim skupnostim, še posebno v trenutku, ko se pojavljajo nacionalistične težnje tudi znotraj držav čalnic EU, je zaskrbljujoče ugotovil Bleicker.

Dr. Valentin Inzko med nagovorom

Koroški rojak in predsednik NSKS dr. Valentin Inzko je nastopil v svojstvu Visokega komisarja ZN za Bosno in Hercegovino in pozval politiko, naj ne postavlja v dvom miru, FUEN pa spodbudil, naj nadaljuje svoje 70-letno delo za mirno sožitje med manjšinami in večinskimi narodi.

Kot zadnji izmed uglednih gostov je spregovoril William Romans, pravni svetovalec pri Lambertu Zannierju, visokem komisarju OVSE. Romans je potrdil visoko spoštovanje, ki ga uživa FUEN na mednarodni ravni.

https://www.fuen.org/news/single/article/fuens-70-year-anniversary-congress-has-started-in-slovakia/

Prvo priznanje FUEN za prizadevanje v korist manjšinam

Sledila je podelitev prvega priznanja FUEN, ki ga je prejel dr. Hartmut Koschyk zaradi uspešnega prizadevanja za dobro narodnih in jezikovnih manjšin med opravljanjem funkcije zveznega komisarja za zadeve nemških narodnih manjšin in izseljencev.

https://www.fuen.org/news/single/article/hartmut-koschyk-is-the-first-personality-to-receive-the-fuen-prize/

Pogovor s petimi predsedniki

Slovesno proslavo 70. letnice FUEN-a je zaključil pogovor bivših petih predsednikov in sedanjim predsednikom manjšinske organizacije. Kot prvi je spregovoril koroški rojak dr. Reginald Vospernik, ki je FUEN-u predsedoval v obdobju 1982-1986. Skupaj z njim so o zgodovini FUENA-a razmišljali dr. Christoph Pan iz Južne Tirolske (1990-1994), Retoromanec Romedi Arquint (1996-2007) in professor Hans Heinrich Hansen, predstavnik nemške manjšine na Danskem (2007-2016).

Sedanji predsednik FUEN-a Loránt Vincze je pogovor zaključil in podčrtal, da so dobri izgledi za Minoritiy SafePack, ker ga v Evropskem parlamentu podpirajo EPP, socialisti, liberalci in zeleni, pa še nekatere druge politične stranke.

https://www.fuen.org/news/single/article/five-presidents-one-goal-fuens-former-and-acting-presidents-discussed-the-organisations-history/

SSO na 70. kongresu FUEN

Stefania Beretta, Neža Kravos in Julijan Čavdek

Z živopisanimi in bogato obleženimi stojnicami tržnice narodnih manjšin se je v sredo, 12. junija, v Bratislavi pričel jubilejni 70. kongres Fuen. Preko 100 udeležencev je že na prvem dnevu potrdilo, da gre za največjo krovno organizacijo, ki združuje jezikovne in narodne manjšine v Evropi. Na stojnicah je bilo mogoče vsako manjšino posebej videti in okusiti. Predstvaljene so bile številne publikacije, na voljo so bile tudi dobrote, ki so del kulinarične dediščine evropskega prostora.

Delegati na otvoritvi kongresa Fuen v Bratislavi

Letošnje tržnice narodnih manjšin na kongresu Fuen se je udeležil tudi Svet slovenskih organizacij, ki bo v soboto, 15. junija, sprejet med članice. Na stojnici je SSO dal na razpolago prisotnim brošuro, ki je bila izdana ob 40. letnici ustanovitve in pa publikacijo Mi, Slovenci v Italiji. V sodelovanju s Kmečko zvezo je bilo na voljo vino Prosekar in salame kmetije Franca Fabca, zelo dobro so se obnesli sir, med in marmelada Lokande Devetak in Hiše okusov iz Vrha sv. Mihaela.

Tržnico narodnih manjšin je odprl podpredsednik FUEN Bernard Ziesch in se zahvalil društvu Madžarov na Slovaškem MKP in Združenju karpatskih Nemcev ADV, ki gostita letošnji kongres. V imenu obeh organizacij sta pozdravila dr. Ondrej Pöss (ADV) in dr. József Menyhárt (MKP).

Podpredsednik FUEN Bernard Ziesch

https://www.fuen.org/news/single/article/the-fuen-anniversary-congress-is-informally-open/

Zaskrbljujoča poseganja v zakonsko zaščito slovenske manjšine v FJk

Skupno tiskovno sporočilo SSO in SKGZ

Krovni organizaciji SSO in SKGZ z veliko zaskrbljenostjo spremljata predloge spreminjaja državne in deželne zakondaje, ki ščiti slovensko narodno skupnost v Italiji. Zakonski predlog za spremembo zaščitnega zakona 38/2001, ki ga je vložil poslanec Roberto Novelli in predvideva preštevanje članov slovenske narodne skupnosti, je jasen poseg za oškodovanje Slovencev v FJk in to v najšibkejšem delu manjšine; v Benečiji, v Nediških in Terskih dolinah ter Reziji. Prav tako zaskrbljujoč je predlog spremembe deželnega zaščitnega zakona 26/2007, ki ga predlaga deželna uprava in predvideva uvedbo posebnega registra za društva, ki delujejo za ovrednotenje jezikovnih različic na Videmskem. Novi register bi ustvaril nova trenja na območju videmske pokrajine, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001, kar bi bilo slovenski narodni skupnosti v hudo škodo. Če deželna uprava želi pomagati zgoraj omenjenim društvom, lahko to naredi, vendar ne tako, da se sprevrača deželni zaščitni zakon.

Oba predloga vzbujata veliko zaskrbljenost, ker sta bila pripravljena brez posvetovanja s slovensko narodno skupnostjo v FJk. Za take pravne posege je ta korak obvezen, če je res, da žvimo v državi, ki ima dolgo demokratično tradicijo in ima zaščito jezikovnih ter narodnih manjšin zapisano v republiški ustavi in deželnem statutu. Dodatno vprašanje o upravičenosti teh predlogov se pojavi, ko upoštevamo dejstvo, da je zaščitna zakonodaja v marsikaterem delu še vedno neizpolnjena in ostaja zgolj na papirju. Zakaj torej spreminjati zakon 38/2001, ko po 18 letih še ni videl izvedbe vseh svojih členov?

V tem smislu SSO in SKGZ pričakujeta s strani deželne vlade izpolnitev obljub o srečanju z vladnim podtajnikom pri notranjem ministru Nicolo Moltenijem za ponoven sklic vladnega omizja in o rešitvi vprašanja zastopanosti Slovencev v parlamentu, za kar so bile dane zelo jasne obljube.

SSO in SKGZ sta še posebej zaskrbljeni, ker gre pri zgoraj omenjenih predlogih za uvajanje določil, ki bi prizadele sedanjo raven zaščite. Zmanjšanje kakovosti zaščite pa je zakonsko prepovedana tako v samem zaščitnem zakonu 38/2001 kot tudi v mednarodnih pogodbah, meddrugim to jasno piše v členu 8 Osimskega sporazuma. Take negativne in nesprejemljive posledice bi prav gotovo prizadele dobre sosedske odnose med Italijo in Slovenijo, ki so še posebno pomebne za deželo FJk. V tem smislu obe krovni organizacij pričakujeta, da bo Republika Slovenija odločno posegla v odnosu do italijanskih državnih in deželnih predstavnikov, zato da se oba predloga umakneta.

           Ksenija Dobrila                                                         Walter Bandelj

Predsednica SKGZ                                          Predsednik SSO

Igor Jelen novi predsednik deželnega sveta SSO

V razpravi poudarek vključevanju mladih in evropskim projektom

Univerzitetni profesor in rojak iz Kanalske doline Igor Jelen je novi predsednik deželnega sveta SSO, ki je včeraj zasedal v Podbonescu v restavraciji Škof. V predsedstvo deželnega sveta SSO so bili izvoljeni še trije pokrajinski podpredsedniki Igor Svab (Trst), Karen Ulian (Gorica) in Fanika Coren (Videm) ter tajnik-zapisnikar Dario Bertinazzi.

Na podlagi statutarnih določil je zasedanje deželnega sveta SSO odprl predsednik Walter Bandelj in v imenu izvršnega odbora krovne organizacije predstavil prisotnim delegatom kandidate za predsedstvo. Delegati so predlog soglasno podprli in prof. Igor Jelen je ob odobravajočemu aplavzu prevzel vodenje zasedanja ter povabil predsednika Bandlja, da poda poročilo.

V svojem poročilu je predsednik SSO najprej osredotočil razmišljanje na mladino. Mlade generacije morajo, po mnenju Bandlja, dobiti mesto pri načrtovanju društvenega dela in prevzemati vodilno vlogo. »Slovenska narodna skupnosti nujno potrebujemo novosti in samo formirana mladina nam jih lahko prinese« so bile besede, s katerimi je Bandelj zaključil prvo točko poročila.

Predsednik SSO se je v nadaljevanju dotaknil več tematik. Najprej je izpostavil slovensko šolstvo, kjer krovni organizaciji načrtujeta srečanje z ministrom za izobraževanje Republike Slovenije. Skupaj z njim bodo preverili razne možnosti, med temi tudi ustanovitev privatnih jasli. Še vedno je odprto vprašanje zajamčenega mesta za slovenskega predstavnika v parlamentu, ki bi moralo biti urejeno recipročno s predstavništvom italijanske manjšine v Državnem zboru. Veliko prizadevanj je bilo vloženih v obnovo konvencije RAI, pri katerih je bilo pozitivno zadnje srečanje z vladnim podtajnikom Vitom Crimijem. Zelo dejavna je po mnenju Bandlja Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi poslanka Ljudmila Novak. Pri tem je predsednik SSO dopolnil pisanje tednika Novi Matajur v zvezi z zadnjim zasedanjem komisije. Predstavnikom Slovencev v zamejstvu ni bila dana beseda na drugem predlogu, ki je nastal med sejo. Kljub temu je bil zakonski predlog za slovenskega poslanca iz vrst Slovencev po svetu zavrnjen s strani poslancev iz levosredinskih vrst, za kar je predsednik SSO javno protestiral. Upati gre, tako Bandelj, da se bo o tem mogoče pogovoriti na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Miroslavom Cerarjem, ki bo prihodnji teden prisostvoval odprtju novih prostorov Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu.

V predsedniškem poročilu je bilo mesto tudi za zamejske tematike in predvsem za odprta vprašanja, ki so skupna obema krovnima organizacijama. Bandelj je zaskrbljeno ugotavljal, da je postopek prenove stadiona 1. maj ovit v molk in je še vedno nerešno vprašanje lastnine. Predsednik SSO tudi pogreša, da se pri skupnih ustanovah ne uveljavlja princip rotacije pri vodilnih funkcijah. Zelo dobrodošlo bi bilo, ko bi kulturne in gospodarske ustanove več sodelovale in skupaj pripravljale pomembnejše prireditve, je bil mnenja predsednik Bandelj.

Predsednik SSO je prepričan, da združitve med SSO in SKGZ ne bo, nebhodno potrebno pa je sodelovanje, ki je v zadnjih letih obrodilo več pomembnih rezultatov, kot sta skupna služba za jezikovne pravice Zajezik ter skupna trojezična publikacija Mi, Slovenci v Italiji. Sodelovanje med SSO in SKGZ bo imelo veliko važnost tudi pri postopku imenovanja novega paritetnega odbora, ki se mora zaključiti do 15. avgusta letos.

SSO bo v prihodnje postal bolj aktiven tudi na evropski ravni, je prisotnim delegatom povedal Bandelj. V kratkem bo krovna organizacija postala redna članica v mednarodni zvezi narodnih manjšin Fuen, kar je rezultat dogovora s stranko Slovenska skupnost, ki je že več let včlanjena v omenjeno zvezo. To je tudi sad sodelovanja pri evropski državljanski pobudi Minority Safepack, ki bo kmalu predložena v obravnavo evropski komisiji.

Po poročilu predsednika Walterja Bandlja so bili na vrsti mladi predstavniki DM+, ki so z videoposntekom predstavili svoje delovanje, ki sloni na formiranju in povezovanju mladih v okviru slovenskih društev. Zanimanje raste, zaradi tega že pripravljajo nove pobude za jesen.

Predsedniško poročilo in predstavitev mladinske pobude DM+ je bilo predmet širše razprave, v katero so posegli številni delegati članic SSO-ja. Delo, ki je bilo v teh letih opravljeno s strani krovne organizacije je bilo deležno pohval in spodbud k vztrajanju, z željo, da bi se še bolj utrdilo sodelovanje s članicami.

Drugi del zasedanja deželnega sveta SSO je bil posvečen odobritvi obračuna za leto 2018 in proračuna za leto 2019. Oba finančna dokumenta je podrobno po postavkah predstavil blagajnik SSO Ivo Corva. Miha Coren je podal povoljno mnenje v imenu nadzornega odbora. Sledila je razprava, v kateri je bil obrazložen pomen in vloga pridobivanja sredstev preko evropskih projektov. Izvajanje teh je obrodilo pomembne rezultate, ki so ovrednotili prisotnost slovenske narodne skupnosti v FJk. Najboljši primer je muzej SMO v Špetru, je pojasnil Corva.

Zasedanje deželnega sveta SSO se je zaključilo s soglasno potrditvijo obeh finančnih dokumentov krovne organizacije.

Zaskrbljenost SSO-ja zaradi predloga spremembe deželnega zaščitnega zakona

Kakšna je koristnost uvedbe dodatnega registra v sklopu deželnega zaščitnega zakona 26/2007?

Svet slovenskih organizacij je zaskrbljen nad predlogom spremembe deželnega zakona 26/2007, ki je vključen v osnutek deželnega zakona omnnibus. Najbolj zaskrblja namera o uvedbi novega registra za društva, ki delujejo za ohranjanje jezikovinih različič v Reziji, v Kanalski dolini ter v Nediških in Terskih dolinah.

Razumljiv je namen, da bi lahko na tak način Dežela namenjala sredstva za delovanje neposredno društvom in ne več preko javnih ustanov, kot je do sedaj urejal člen 22 v deželnem zakonu za Slovence 26/2007. Bolj nenavaden pa je predlog, da se z novim členom 22-bis ustanovi poseben register, saj bi se lahko to prav tako uredilo, če bi se omenjena društva vpisala v že obstoječi register za slovenska društva. Zgrešeno bi namreč bilo, če bi v sklopu deželnega zakona, ki ščiti Slovence v FJk, nastal register, ki ima namen ustvariti posebno skupino društev, ki se želi distancirati od delovanja v slovenskem jeziku. Še bolj sporno bi bilo, če bi društva vpisana v tak register dobivala sredstva iz zaščitnega zakona 38/2001.

Svet slovenskih organizacij pričakuje, da bo predlog spremembe deželnega zakona 26/2007 vključen na dnevni red prihodnje seje posvetovalne deželne komisije in da bo o tem poglobljena razprava.

Svet slovenskih organizacij čestital novoizvoljenim županom in evropskim poslancem

Deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je v prejšnjih dneh pismeno čestital vsem novoizvoljenim županom v občinah, kjer se izvaja zakon 38/2001 za zaščito Slovencev v FJk in jim zaželel uspešno delo. Čestitke so tako prejeli Sandy Klun (Dolina), Tanja Kosmina (Repentabor), Monica Hrovatin (Zgonik), Fabio Vizintin (Doberdob), Luca Pisk (Sovodnje ob Soči), Franca Padovan (Števerjan), Mariano Zufferli (Špeter), Luca Paoloni (Bardo), Eliana Fabello (Grmek), Boris Prescheren (Naborjet-Ovčja vas), Camillo Melissa (Podbonesec), Sandro Rocco (Ahten), Antonio Comugnaro (Podtuana/Sv. Lenart), Mariaclara Forti (Prapotno), Anna Micelli (Rezija) in Luca Postregna (Srednje). V dopisu je predsednik Bandelj izpostavil željo po sodelovanju med občinsko upravo in civilno družbo, ki je pomemben del družbenega tkiva v vsaki občini. Še posebno je to pomembno tam, kjer živi slovenska narodna skupnost, saj je ravno občina tista, ki mora v prvi vrsti poskrbeti, da se zaščitna zakonska določila izvajajo. Isto velja tudi za društva, ki si zaslužijo primerne pogoje za svoje delovanje.

Svet slovenskih organizacij je čestitke za izvolitev posredoval tudi vsem novim in potrjenim evropskim poslancem iz dežele FJk, iz Republike Slovenije in v tretje izvoljenemu evropskemu poslancu Južnotirolske ljudske stranke Herbertu Dorfmannu. V krajšem dopisu, ki so ga prejeli Marco Zullo (G5Z), Elena Lizzi (Liga), Marco Dreosto (Liga), Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS), Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD), Ljudmila Novak (NSi), Milan Brglez (SD), Klemen Grošelj (LMŠ) in Irena Joveva (LMŠ) je predsednik SSO izpostavil pomembnost sodelovanja med evropskimi poslanci in organizacijami slovenske narodne skupnosti v Italiji. K temu lahko pripomorejo tudi predstavniki obeh držav v Evropskem parlamentu. Zagovarjanje pravic jezikovnih in narodnih manjšin spada med temelje Evropske unije in bo še bolj poudarjeno v tej mandatni dobi, ko bo nova Evropska komisija obravnavala zahteve evropske državljanske pobude Minority SafePack. Primerno urejen status slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji sta tudi temelj za dobre sosedske odnose in uspešno čezmejno sodelovanje.

Tiskovni urad SSO 

NSKS in SSO od junija skupaj v FUEN – krovni organizaciji narodnih manjšin v Evropi

Sodelovanje narodnih manjšin v Evropi je ključnega pomena v tem obdobju, ko se v Evropski uniji pojavljajo težnje po spremembah v smeri povečevanja suverenosti držav članic. Evropska državljanska pobuda Minority Safepack je bila pomembno znamenje, v smeri katerega je potrebno nadaljevati. O tem je tekla beseda na srečanju vodstev dveh krovnih organzaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Sveta slovenskih organizacij, ki je potekalo v ponedeljek, 13. maja v Zgornjem Brniku. Za SSO se bili prisotni predsednik Walter Bandelj, odbornik Ivo Corva in funkcionar Julijan Čavdek, za NSKS pa predsednik Valentin Inzko, predsednik Zbora narodnih predstavnikov Nanti Olip ter poslujoči tajnik Marko Oraže.

V mesecu juniju bo v Bratislavi potekala redna skupščina manjšinske organizacije FUEN (Federal Union of European Nationalities – Federativne zveze evropskih narodnosti), na kateri bosta nastopili tako NSKS, kot dolgoletni član ter SSO kot nova članica. Ponedeljkov sestanek je bil zaradi tega posvečen pripravi na skupščino FUEN, ki bo trajala od 12. do 16. junija. Skupščina bo imela poseben pomen, saj bo tudi prilika, da evropske narodne manjšine ocenijo stanje, ki bo nastalo po letošnjih evropskih volitvah. Od tega bo tudi odvisno nadaljevanje evropske državljanske pobude Minority Safepack, za katero bo potrebno 1,2 milijona veljavnih podpisov predstaviti novi evropski komisiji in od nje zahtevati, da obravnava vprašanje zaščite narodnih manjšin na ravni Evropske zveze. Dejstvo, da bo od letos naprej v FUENu nastopal tudi SSO, je dodana vrednost, saj se bo tako povečalo število slovanskih članic, ki sestavljajo posebno skupino v sklopu FUEN.

Druga pomembna tema je bila organizacija nogometnega prvenstva narodnih manjšin EUROPEADA 2020, ki bo potekala na Koroškem in jo organizira ravno NSKS. Tako NSKS kot SSO sta že vpisali obe nogometni ekipi, ki bosta nastopali pod okriljem Slovenske športne zveze iz Celovca in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji.

V nadaljevanju so se predstavniki NSKS in SSO dotaknili še drugih vprašanj stanja slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji. V obeh državah ostaja še vedno odprto vprašanje predstavništva v izvoljenih telesih državne in krajevne javne uprave. Še vedno je tudi le delno rešeno vprašanje vidnosti slovenščine v javnem prostoru in na krajevnih napisih.

Cantate

UVODNI VEČER PROJEKTA CANTATE

SKLADATELJ PATRICK QUAGGIATO JE PREJEL PRVO »NAGRADO PAVLE MERKÙ«

V prestolni dvorani Miramarskega gradu so v četrtek, 9. maja, na Dan Evrope, podelili prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Dogodek je bil prvo dejanje prireditve Cantate, ki bo vsako leto počastila bogat zborovski utrip dežele Furlanije Julijske krajine z vrhunskim zborovskim dogodkom v znamenju evropskih vrednot.

Cantate je nova pobuda, ki jo skupaj prirejata Svet Slovenskih Organizacij in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki sta za začetek, s sodelovanjem Muzeja in parka Miramarskega gradu, počastila z uvodnim dogodkom spomin na tržaškega glasbenika, raziskovalca in jezikoslovca ob peti obletnici smrti, kot tudi ustvarjalnost mlajše generacije deželnih skladateljev. Prvo nagrado je prejel umetnik, ki ima veliko skupnega z znamenitim mojstrom, po katerem so organizatorji, s trajnim znamenjem imenovali nagrado. V utemeljitvi umetniškega odbora nagrade piše namreč: »Posluh do zborovske, žive, občutljive, umetniško, emocijsko in tudi etnično močno zaznamovane izraznosti, sposobnost glasbenega tolmačenja sporočila in zvena besede, miselna odprtost v dialogu z različnimi kulturami, pluralna osebna in umetniška identiteta, ki je zrcalo multikulturnega prostora in korenin, so značilnosti glasbenika, raziskovalca in jezikoslovca Pavleta Merkuja, ki v idealnem sozvočju plemenitijo ustvarjalno delo Patricka Quaggiata.

Goriški skladatelj je opozoril nase zaradi izstopajočega talenta in kipeče ustvarjalnosti. S svojimi deli povezuje različne etnične skupnosti dežele Furlanije Julijske krajine in se kot umetnik svetovljanskega prostora uveljavlja s prepoznavno, sodobno, tankočutno in izjemno sporočilno govorico v državnem in mednarodnem prostoru

Nagrado je v prestolni dvorani Miramarskega gradu izročila v imenu organizatorjev skladateljeva hči Jasna Merkù, projekt pa sta predstavila deželni predsednik SSO Walter Bandelj in pokrajinska predsednica SSO Maja Lapornik. Z glasbo Merkuja in Quaggiata sta na tem večeru nastopila kitarist Janoš Jurinčič in briška vokalna skupina Vinika, ki jo vodi Franka Žgavec. Čezmejno sodelovanje zborovodij naše dežele, ki sodelujejo z zbori v Sloveniji, bo rdeča nit glasbenega sporeda prve izvedbe prireditve Cantate, ki bo zaživela v nedeljo, 9 junija ob 17.00 v stolnici svetega Justa s koncertom poklicnega zbora Slovenske Filharmonije, ki ga bo priložnostno vodila nadarjena tržaška dirigentka Petra Grassi. Koncert bo potekal s sodelovanjem stolnega zbora Cappella Civica di Trieste.

UTEMELJITEV

Posluh do zborovske, žive, občutljive, umetniško, emocijsko in tudi etnično močno zaznamovane izraznosti, sposobnost glasbenega tolmačenja sporočila in zvena besede, miselna odprtost v dialogu z različnimi kulturami, pluralna osebna in umetniška identiteta, ki je zrcalo multikulturnega prostora in korenin, so značilnosti glasbenika, raziskovalca in jezikoslovca Pavleta Merkuja, ki v idealnem sozvočju plemenitijo ustvarjalno delo Patricka Quaggiata.

Goriški skladatelj je opozoril nase zaradi izstopajočega talenta in kipeče ustvarjalnosti. S svojimi deli povezuje različne etnične skupnosti dežele Furlanije Julijske krajine in se kot umetnik svetovljanskega prostora uveljavlja s prepoznavno, sodobno, tankočutno in izjemno sporočilno govorico v državnem in mednarodnem prostoru.

Zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti je Quaggiato eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine in se lahko ponaša z izjemnim številom naročil. Njegova sposobnost, da v besedilu vselej poišče in ovrednoti globje, celo manj vidne vsebinske poudarke, kot tudi široka razsežnost njegove glasbene govorice, ki sega od koncertne pisave do muzikla in priredb ljudskih motivov, sta mu zagotovili veliko priljubljenost v zborovskem okolju, njegova dejavnost pa se širi tudi na instrumentalno in vokalnoinstrumentalno glasbo v obširnem repertoarnem razponu.

Študijsko se je oblikoval kot tolkalec in je diplomiral iz vokalne in zborovske kompozicije ter zborovodstva, od otroštva pa poje v zborih, kar mu je omogočilo globlje razumevanje človeškega glasu, kateremu kot skladatelj posveča največjo pozornost. Kot zborovodja in dirigent pihalnih godb sodeluje s slovenskimi in italijanskimi društvi in ustanovami, vedno z intenzivno in raznoliko dejavnostjo. Svoje znanje deli z mladimi kot profesor tolkal in predavatelj, kot tolkalec pa sodeluje z najpomembnejšimi deželnimi orkestri in komornimi skupinami in je od leta 2006 vodja tolkalne sekcije Mladinskega pihalnega orkestra Anbima dežele Furlanije Julijske krajine. Z igranjem, dirigiranjem in petjem je sodeloval na več kot dvatisočih nastopih in s svetovno priznanimi umetniki.

Njegove skladbe so izdali v antologijskih in monografskih zbirkah ter v monografskih diskografskih projektih. Posebno priljubljenost so doživele otroške skladbe, velikokrat objavljene v otroški reviji Pastirček, ki so postale redni del programa slovenskih otroških zborov.

V opusu, ki trenutno obsega 600 skladb, izstopajo naročila za slovesne priložnosti: kantata za mešani zbor in orkester na Paljkovo besedilo Podolgem in počez vlečejo te strune po naročilu tržaškega sedeža Rai ob 60. obletnici Radia Trst A in 10. obletnici Slovenske televizije, Gradnikova kantata, posvečena briškemu pesniku Alojzu Gradniku ob 40. obletnici smrti, kantata za mešani zbor in orkester na Paljkovo besedilo Teh naših petdeset let ob 50. obletnici ustanovitve Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Leta 2017 je njegova skladba Vorrei zastopala deželo Furlanijo Julijsko krajino na odmevnem koncertu državnega projekta Officina corale del futuro v baziliki Santa Maria Novella v Firencah.

Njegove zborovske kompozicije se pojavljajo na cd ploščah in v zbirkah v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Zanje je prejel več pomembnih slovenskih državnih nagrad in se je uvrstil med slovenske reprezentančne skladatelje.  

Quaggiatove skladbe so izvajali tudi Orkester RTV Slovenije in Orkester Slovenske filharmonije. Februarja leta 2014 so nagrajenci Prešernovega sklada, tolkalci skupine Slovenskega tolkalnega projekta, izvedli Quaggiatovo skladbo Oj ta boben ob spremljavi Orkestra RTV Slovenije na slavnostnem večeru podeljevanja Prešernovih nagrad.

Skladba Mili kraj paje leta 2016 zazvenela v Državnem zboru v Slovenskem parlamentu pod taktirko Petre Grassi. Pod njenim vodstvom je marca letos zazvenela v izvedbi Vokalne skupine Vikra noviteta na Zlobčevo besedilo Sklepna pesem v tržaški operni hiši Giuseppe Verdi.

Skladbe Patricka Quaggiata so prepotovale svet in so stopile v repertoar mnogih zborov in skupin v kaleidoskopu različnih glasbenih zvrsti in pristopov kot odsev širokega umetniškega navdiha in obvladanja kompozicijske govorice, ki nosi dragoceno vrlino, da se neposredno dotakne srca poslušalcev.