Podpora zastopnikom narodnih manjšin in avtonomije

Predsednik SSO Walter Bandelj in kandidatka SVP Martina Valentincic

SSO za listo in kandidate SVP ter SSk

Evropske in občinske volitve, ki se bodo odvijale v nedeljo, 26. maja, so zelo pomemben trenutek, ki zadeva v prvi vrsti stvarnost navadnih občanov in občank. Gre za trenutek, ko odločamo o prihodnosti našega krajevnega in evropskega prostora. Ta prostor spada med najbolj razvite predele sveta, in to ne samo na področju gospodarstva, ampak in predvsem na področju visoke ravni demokracije in spoštovanja človekovih pravic, socialnega skrbstva, svobode govora in združevanja. Prav gotovo niso vsa vprašanja rešena in marsikatero stvar je oziroma bo potrebno dopolniti ali spremenit. Priznati pa si moramo, da je vse to nastalo na podlagi dela ljudi, ki so si zastavili za cilj, da našim krajem in Evropi zagotovijo mir, blagostanje in solidarnost. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki živijo v sklopu jezikovnih in narodnih manjšin, tako kot mi, ki pripadano slovenski narodni skupnosti v Italiji. V Evropi so prav te jezikovne in narodne skupnosti vse bolj pomembna družbena skupina, ki postopoma pridobiva na vplivu in upoštevanju. To je dokazala tudi evropska državljanska pobuda Minority Safepack, pri kateri smo sodelovali tudi Slovenci v Italiji in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja.

V tem smislu Svet slovenskih organizacij poziva vse pripadnike naše slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, da se v nedeljo množično udeležijo volitev in da pri tem koristijo dvojezično volilno osebno izkaznico. Kot krovna organizacija naše slovenske stvarnosti pozivamo tudi k podpori liste SVP – Južno Tirolske ljudske strankenjšin, ki je izraz več narodnih manjšin na področju severo-vzhodne Italije. Na listi nastopa tudi slovenska kandidatka Marina Valentincic, ki je svoj obraz in svoj čas dala na razpolago, da smo Slovenci lahko aktivno soudeleženi pri uveljavljanju pravic na evropskem nivoju. Dober volilni rezultat Valentinciceve bo gotovo zelo pomembna popotnica za nosilca liste in sedanjega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki bo gotovo potrjen v Evropskem parlamentu in bo tako lahko še naprej predstavnik jezikovnih in narodnih skupnosti, ki živijo v alpskem loku na italijanskem severo-vzhodu.

Na občinski ravni Svet slovenaskih organizacij podpira županske kandidate in kandidate za občinske svet, ki so izraz Slovenske skupnosti, edine samostojne stranke Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo, da je samostojno nastopanje prava osebna izkaznica naše narodne skupnosti v odnosu do institucionalnih in političnih predstavnikov.

Tiskovni urad SSO

Za novo konvecijo z radiotelevizijsko hišo RAI

Ksenija Dobrila, Walter Bandelj, podtajnik Vito Crimi in ravnatelj Fabrizio Ferragni

V Rimu se je danes odvijal pomemben sestanek glede prihodnjega delovanja slovenskega programskega in informativnega oddelka na deželnem sedežu državne radiotelevizijske ustanove RAI. Predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila sta se srečala z državnim podtajnikom pri predsedstvu vlade Vitom Crimijem in ravnateljem za institucionalne zadeve državne radiotelevizijske hiše RAI Fabriziom Ferragnijem. Tako podtajnik Crimi kot ravnatelj Ferragni sta na pogovor povabila še nekatere njune sodelavce.

Glavna tema sestanka je bila obnova konvecije RAI. Oba predstavnika krovnih organizacij sta sogovornikoma predstavila dokument, ki zaobjema aktualne finančne, tehnične in upravne potrebe za avtonomno delovanje deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Med temi so najbolj pereče posodobitev oddajnikov, proračunska avtonomija in povišanje števila radijskih ter televizijskih ur v slovenskem jeziku.

Podajnik Crimi in ravnatelj Ferragni sta pozitivno ocenila dokument. Potrebe, ki so v njem nakazane so po njunem mnenju popolnoma upravičene in potrebno jim je ugoditi. V tem smislu bo podoben sestanek sklican še enkrat v mesecu juliju.

Na koncu srečanja je bila še prilika za omembo stanja tednikov Novega glasa in Novega Matajurja ter štirinajstdnevnika Dom, ki imajo status manjšinskih medijev in torej so upravičeni za posebno financiranje. Tudi s tem se je podtajnik Crimi strinjal in obljubil pozitivno rešitev, kot je bilo to urejeno za Primorski dnevnik pred kakšnim mesecem.

V večnost je odšla prof. Lojzka Bratuž

Prof. Lojzka Bratuž

K božjemu Očetu je odšla prof. Lojzka Bratuž, hčerka goriškega mučenca Lojzeta Bratuža in pesnice Ljubke Šorli. Poučevala je na slovenskih šolah in na Univerzi v Vidmu, napisala je več knjig o slovenski književnosti, ljubila je glasbo in cerkveno petje, več let je bila predsednica ZCPZ – Gorica​. Na letošnji Prešernovi proslavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za življensko delo. Sodelovala je tudi pri Svetu slovenskih organizacij in bila predsednica Deželnega sveta SSO.

Prof. Lojzka Bratuž in predsednik SSO Walter Bandelj

Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod.

https://www.noviglas.eu/danes-ponoci-je-umrla-prof-lojzka-bratuz/

Predstavitev projekta PRIMIS v Benetkah

Na sedežu Dežele Veneto v Benetkah je v četrtek, 28. marca potekala predstavitev strateškega projekta PRIMIS – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin.

Projekt temelji na večletnem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki je doseglo svoj višek v strateškem projektu JEZIKLINGUA. Nov projekt PRIMIS je nadaljevanje tega sodelovanja, obogaten pa je s prisotnostjo skupnosti Cimbrov, Ladincev in Furlanov. Zasledoval bo krepitev jezikovne kulturne in naravne dediščine avtohtonih skupnosti in bo valoriziral njih edinstveno kulturno bogastvo v turistične namene, saj želi povečati povpraševanje po trajnostnem turizmu na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Veneta. Zato so deležniki projekta tako člani avtohtonih skupnosti kot tudi turisti, turistični operaterji, mladi in prebivalci projektnega območja.

Projekt PRIMIS je vreden 2,8 milijona evrov, začel se je januarja letos in se bo zaključil decembra 2021. Vodilni partner je Italijanska unija s sedežem v Kopru, ki bo koordinirala projektne aktivnosti še devetih partnerjev, to so javne uprave in druge institucije in ustanove iz Slovenije, FJK in Veneta. Projekt je predstavil projektni vodja Maurizio Tremul, v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji sta med partnerji krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki bosta skupaj delovali v okviru ustanovljenega Ciljnega začasnega združenja PROJEKT ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ostali partnerji so še: Dežela Veneto, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, RRA Zeleni Kras, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Fondazione Centro Studi Comelico e Sappada in LAS Venezia Orientale.

Poglavitni cilji strateškega projekta PRIMIS so: vzpostavitev 4 multimedijskih središč za širjenje znanja o posebnostih avtohtonih jezikovnih skupnosti, multimedijska platforma, digitalni vodič, izdaja večjezičnih vodnikov za turiste, delavnice za turistične operaterje in društva, turistični slovar in obnova palače Gravisi Buttorai v Kopru. Posebna pozornost bo posvečena promociji avtohtonih narodnih skupnosti z organizacijo različnih kulturnih dogodkov in ovrednotenjem skupnega čezmejnega kulturnega prostora.

Na predstavitvi v Benetkah je odbornica za jezikovne manjšine Dežele Veneto Manuela Lanzarin takole poudarila: »Projekt krepi oprijemljivo in nematerialno kulturno dediščino avtohtonih jezikovnih skupnosti kot dodano vrednost za gospodarski razvoj ter kulturni in trajnostni turizem na ozemljih, kjer se bo izvajal. Spoznavanje posebnosti ozemlja prispeva k temu, da zgodovina postane razumljiva, in to še posebej za mlajše generacije, s krepitvijo lokalnih identitet in utrjevanjem avtonomije.«

Z njo je bil enakih misli tudi predsednik SSO Walter Bandelj, ki je podčrtal, da so avtohtone narodne skupnosti in jezikovne manjšine veliko bogastvo našega teritorija. Potrebno jih je primerno valorizirati in promovirati. Projekt PRIMIS gre prav v to smer in z »nadaljevanjem plodnega sodelovanja med narodnima skupnostma v obeh sosednjih državah bo zagotovo prispeval k večjemu gospodarskemu razvoju in promociji ozemlja«. Tudi predsednica  SKGZ Ksenija Dobrila je pozdravila sodelovanje obeh narodnih skupnosti, podčrtala je, da projekt promovira dediščino z inovativnimi prijemi in si od njega lahko veliko obetamo, saj »bo Primis imel v svojem fokusu promocijo tako snovne kot nesnovne dediščine«.

Sodelovanje podpira tudi Slovenija, ki jo je v Benetkah predstavljal sekretar USZS Robert Kojc: »Pomembno je, da se poznamo, razumemo drugega, tudi z vidika zgodovine in kulture. To so mostovi, ki jih gradimo in nas lahko združujejo, to je evropski duh, v katerem živimo. Slovenska in italijanska manjšina sta pomembna člena v tem dojemanju in gradnji prihodnosti, ki mora biti skupna.« Programi čezmejnega sodelovanja so pomemben dejavnik pri utrjevanju evropske kohezije in ustvarjanju novih mrež med inštitucijami različnih evropskih držav. Pomembno in lepo je, da so manjšine vpete v te procese, ki gradijo bodočnost evropskega kontinenta v duhu kulturne rasti, sodelovanja in gospodarskega napredka.

Avtor: LC
Vir: Novi glas, 4. april 2019

V polnosti je sprejel raznolikost goriških vernikov

Predsednik SSO Walter Bandelj izrazil sožalje ob smrti upokojenega goriškega nadškofa Dina De Antonija

V petek je deželni predsednik SSO Walter Bandelj naslovil na goriškega nadškofa msgr-ja Carla Redaellija pisna sožalja ob smrti upokojenega nadškofa Dina De Antonija. “V imenu Sveta slovenskih organizacij in v mojem osebnem imenu Vam izražam občuteno sožalje ob odhodu msgr. Dina De Antonija, upokojenega goriškega nadškofa. Kljub bolečini, ki nam jo povzroča njegova izguba, verujemo, da ga je nebeški Oče, katermu je msgr. De Antoni posvetil lastno življenje in delo, sprejel z neizmerno ljubeznijo, katere je samo On sposoben in katere umrli in vstali Kristus predstavlja najbolj svetlo pričevanje” je zapisal predsednik Bandelj.

Walter Bandelj, Drago Štoka, msgr Dino De Antoni (vir: Novi Glas)

Dodal je tudi, da se Slovenci na Goriškem “želimo še naprej spominjati na nadškofa Dina kot pastirja, ki je sprejel to goriško čredo v polnosti njenih različnih kultur, jezikov in narodnosti, od katerih goriška Cerkev črpa lastno identiteto.”

Predsednik SSO je pismo nadškofu Redaelliju zaključil s prepričanjem, da bosta slovenskim vernikom na Goriškem ostali “dragoceni pozornost in spoštovanje, s katerima je znal voditi slovenske vernike. Naj počiva v božjem miru!

Odprta vprašanja so bila vzeta na znanje

Podtajnik Stefano Buffagni obljubil posredovanje.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Ksenija Dobrila – arhivska slika

Predsednika SSO in SKGZ ter predsednica Paritetnega odbora so se v Rimu srečali s podtajnikom Stefanom Buffagnijem na ministrstvu za deželne zadeve in avtonomije. Walter Bandelj (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in Ksenija Dobrila (Paritetni odbor) so vladnemu predstavniku predstavili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJk in potrebo, da bi se končno že sklicalo vladno omizje. Slednje namreč se že dalj časa ni sestalo, med tem pa se je nabralo, kar nekaj vprašanj, za katere bi bilo potrebno dobiti konkretno rešitev.

Predsednik SSO Walter Bandelj je izpostavil vprašanje slovenskega zastopstva v poslanski zbornici in parlamentu in konvecije RAI. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je podtajnika seznanil s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi in s težavami, ki jih prinaša protikorupcijski zakon. Predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila je spodbudila, da bi se o omenjenih in še drugih zadevah čim prej sestalo vladno omizje.

Podtajnik Stefano Buffagni je predsednikoma Bandlju in Pavšiču ter predsednici Dobrilovi zagotovil poglobitev izpostavljenih vprašanj. Glede slovenskega predstavništva v pralamentu pa je obljubil posredovanje pri kolegih, ki sedijo v dveh parlamentarnih zbornicah.

V ospredju vladno omizje, zastopstvo, Narodni dom in konvecija RAI

Predsednika SSO in SKGZ se bosta danes sestala z vladnim podtajnikom Stefanom Buffagnijem.

Viminal, ministrstvo za notranje zadeve v Rimu

Delovanje manjšinskega vladnega omizja, parlamentarno zastopstvo za slovensko narodno skupnost, vprašanje vrnitve Narodnega doma ob stoletnici požiga in obnova konvencije med RAI-em in vlado v zvezi s slovenskim oddelkom deželnega sedeža državne televizije predstavljajo osrednje teme na srečanju na minisrstvu za dežele in avtonomije, ki bo jutri, v torek, v Rimu. S podtajnikom Stefanom Buffagnijem, predstavnikom Gibanja petih zvezd, se bodo pogovarjali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Rimska vlada je pred leti formalizirala dialog s predstavniki slovenske narodne skupnosti z umestitvijo vladnega omizja, ki ga vodi podtajnik na notranjem ministrstvu, ligaš Nicola Molteni. Vladno omizje se je predvsem pod vodstvom podministra Filippa Bubbica sestalo večkrat in obravnavalo vrsto vprašanj, ki so bila prvenstveno vezana na zaščitni zakon. Od umestitve nove vlade marca lani, se vladno omizje (v njem sedita oba predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora) še ni sestalo.

Ob možnosti, da se bo besedilo ustavnega zakonskega predloga o nižanju števila parlamentarcev v obravnavi v Poslanski zbornici spremenilo, postaja vprašanje slovenske zastopanosti v obeh vejah parlamenta še bolj aktualno. Doslej so predstavniki manjšine izvedli že nekaj pobud v to smer. Srečanje na ministrstvu za dežele želi pospešiti prizadevanja za dosego cilja, ki ga obravnava sam zaščitni zakon.

Glede Narodnega doma v Ul. Filzi gre posebej izpostaviti dogovor, ki sta ga septembra 2017 v Rimu podpisala takratna zunanja ministra Republike Slovenije in Italije. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je kolegu Karlu Erjavcu obljubil, da bo osrednje kulturno središče vrnjeno naši skupnosti leta 2020 ob stoletnici njegovega požiga.

Konvencijo med vlado in RAI-em so v zadnjih letih podaljšali že petkrat. Potrebno je določiti vsebine nove konvencije, ki upošteva pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ta gredo v smer večje avtonomije, tako finančne kot programske, kar je že veljalo pred letom 2013, in tudi, kar zadeva figuro vodilnega v kadrovski strukturi programskega oddelka.

Trst, 4. marca 2019

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

SSO na avdiciji v parlamentu za volilni zakon

Potrebo po slovenskem parlamentarcu podprl tudi predsednik upravnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul.

Predsednik Walter Bandelj v komisiji za institucionalne zadeve.

V četrtek, 25. junija, so v 1. stalni komisiji italijanskega parlamenta za institucionalne zadeve potekale avdicije v zvezi z novim volilnim zakonom. Tega bo moral italijanski parlament odobrit po ustavnem referendumu za znižanje števila poslanskih in senatorskih mest. Referendum bo potekal najverjetneje v sredini septembra in kot kažejo napovedi bo na njem potrjeno krčenje parlamentarnih sedežev.

Na avdiciji so bili povabljeni tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti v FJK. Svet slovenskih organizacij je zastopa predsednik Walter Bandelj, stranko Slovenska skupnost njen predsednik Peter Močnik, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo pa predsednica Ksenija Dobrila. Slednja se je avdicije udeležila preko video-konference. Na povabilo predsednika Bandlja se je avdicije udeležil tudi predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul.

Predsednik SSO je članom 1. stalne komisije orisal potrebo po zagotovljenem mestu za slovensko narodno skupnost v parlamentu in pri tem orisal zgodovinski okvir ter vsa dosedanja prizadevanja. Predsednik UI Tremul pa je prisotnim predstavil predstavništvo italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije.

Oba prispevka objavljano v nadaljevanju.

svet slovenskih organizacij dokumenti 18 svet slovenskih organizacij dokumenti 17

Dva zamejska Slovenca v upravnem odboru Prešernovega sklada

Državni zbor Republike Slovenije je danes popoldne potrdil nove kanadidate za upravni odbor Prešernovega sklada, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije. Svet slovenskih organizacij z velikim zadovoljstvom sprejema novico, da bosta v novem upravnem odboru sedela tudi dva Slovenca, ki pripadata tistemu delu slovenskega naroda, ki živi izven meja Republike Slovenije. V tem smislu je Republika Slovenija pokazala veliko pozornost in potrditev, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu aktiven del narodnega tkiva, ki se razteza onkraj državnih meja.

Svet slovenskih organizacij izreka iskrene čestitke odgovornemu uredniku tednika Novi glas Juriju Paljku za imenovanje v upravni odbor Prešernovega sklada in mu želi uspešno delo pri vrednotenju odličnosti slovenske kulture. Prav tako Svet slovenskih organizacij čestita koroški rojakinji Bernardi Fink Inzko, ki bo prav tako članica upravnega odbora Prešernovega sklada v naslednjih štirih letih.

Kultura je bila in bo še naprej tisto družbeno področje, kjer se bo utrjevala zavest o pripadnosti slovenskemu narodu in se bo gojila skrb, da bo slovenščina živa beseda, ki povezuje tri Slovenije, kar mora oplemeniti še ostala področja širšega slovenskega družbenega konteksta.

Gorica, 16. junija 2020

Tiskovni urad SSO

Gradimo za povezovanje in opuščajmo, kar razdvaja

Ponovna mazaška akcija Casapound.
Kulturni dom France Prešeren v Boljuncu.

Svet slovenskih organizacij z zaskrbljenostjo gleda na novo mazaško akcijo na pročelju Kulturnega doma v Boljuncu. V tem smislu krovna organizacija Slovencev v Italiji poziva naj se za dobro Tržaške in celotne dežele Furlanije Julijske krajine pozornost in prizadevanja usmerita v projekte, ki imajo kot cilj izgradnjo skupne in strpne prihodnosti v dobrobit mlajšim generacijam. Zgodovino so namreč že napisali in popisali zgodovinarji, o čemer priča skupno poročilo mešane kulturno-zgodovinske komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev iz leta 2000. Za sedanjost in prihodnost pa smo odgovorni vsi skupaj, ki na tem prostoru sobivamo.

V prihodnjih tednih bomo priča pomembnim dogodkom, ki se bodo s svetlimi črkami zapisali v našo stvarnost. Ti dogodki bodo odraz skupnega sodelovanja med različnimi jezikovnimi komponentami mesta in dveh sosednjih držav. Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo. K temu sta prav tako poklicani Slovenija in Italija, za kateri predstavlja visoka raven zaščite jezikovnih manjšin glavno osnovo za uspešno in perspektivno sodelovanje v sklopu skupnega evropskega prostora.

Tiskovni urad SSO – Trst, 12. junij 2020

Ob posebnem šolskem letu zahvala in podpora SSO slovenski šoli in uradu za slovenske šole

Letošnje šolsko leto, ki se je pravkar zaključilo, če ne upoštevamo maturitetnih izpitov, se bo v zgodovino nedvomno zapisalo kot posebno leto. Nihče namreč ni pričakoval, da bo epidemija koronavirusa covid-19 tako korenito posegla v šolsko življenje. Ob zaprtju šol in prekinitvi učnega procesa si je bilo potrebno na novo zamisliti vzgojno-izobraževalni načrt, ki je od marca dalje lahko potekal le na daljavo. To pa je tudi za slovensko šolo pomenilo nov izziv, o katerem bo potrebno še razmišljati, saj se posledice pandemije še niso končale.

Foto: Novi glas

Svet slovenskih organizacij želi biti blizu slovenskim šolam v Furlaniji Julijski krajini in jim po lastnih močeh pomagati. Zavedamo se, da gre za najpomembnejšo komponento naše narodne skupnosti, ki predstavlja zagotovilo za prihodnost. Še posebno v tem času je pomembno, da dokažemo kot civilna družba vso našo podporo ravnateljem, učnemu in neučnemu osebju, učencem in dijakom ter njihovim družinam. In prav družinam smo še posebno hvaležni, da svoje otroke še naprej zaupajo slovenski šoli ter jim tako omogočijo, da gojijo materin jezik oziroma, če prihajajo iz neslovenskih družin, da lahko osvojijo jezik tega teritorija. Brez družin in njihovih otrok bi ne bilo ne narodne skupnosti in še manj slovenske šole.

Svet slovenskih organizacij želi tudi podčrtati pomembno vlogo urada za slovenske šole pri deželnem šolskem skrbništvu. Ravno ta urad je osnova za avtonomijo slovenske šole, kar se je izkazalo predvsem v izvedbi razpisov za šolsko osebje. Urad za slovenske šole je svojo vlogo odlično opravil tudi pri uveljavljanju specifike manjšinske šole, ki ravno zaradi tega mora uživati posebne kriterije ter nove oprijeme še posebno v Benečiji in Kanalski dolini.

Foto: Novi glas

Ob koncu letošnjega posebnega šolskega leta in v vidiku novega se Svet slovenskih organizacij nadeja čim več sodelovanja z edinim ciljem, da se vsem koristnikom vzgojno-izobraževalne ponudbe slovenskih šol omogoči čim bolj kakovosten pouk v slovenskem jeziku.

Trst, 11. junij 2020                                                      Tiskovni urad SSO

Ministrica dr. Helena Jaklitsch s predstavniki slovenske manjšine v Italiji

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je danes srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Srečanja so se udeležili predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, deželni svetnik in deželni tajnik Stranke slovenska skupnost Igor Gabrovec, deželni svetnik (Liga) Danilo Slokar in Maja Tenze kot deželna koordinatorka Slovencev v Demokratski stranki v imenu zadržane Tatjane Rojc, senatorke v italijanskem parlamentu. Na srečanju sta bila prisotna tudi državni sekretar dr. Dejan Valentinčič na uradu in generalni konzul v Trstu Vojko Volk.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so predstavili aktualno stanje in dejavnosti manjšine. Glede na to, da ni šlo za prvo srečanje med ministrico in njimi, v preteklih tednih so namreč prek sodobnih komunikacijskih tehnologij že imeli več pogovorov, je bila razprava predvsem vsebinska. Govorili so o trenutno za manjšino najbolj aktualnih temah: vračanje slovenskega Narodnega doma v Trstu, zastopstva predstavnikov slovenske manjšine v  italijanski poslanski zbornici in senatu ter vplivu zaprtih meja na manjšino.

Ministrica dr. Jaklitsch je pozdravila enotnost znotraj naroden skupnosti in vsa prizadevanja manjšine v povezavi z vračanjem Narodnega doma, vsi pa so se strinjali, da je potrebno v naslednjih tednih vložiti vse napore, da do tega tudi pride. Predstavniki manjšine so predstavili možne vsebine, ki bi jih lahko vključili v Narodni dom. Povedali so, da se zaključuje postopek ustanavljanja fundacije, ki jo za prevzem in upravljanje Narodnega doma ustanavljata krovni organizaciji SKGZ in SSO.

Poudarili so pomen zajamčene zastopanosti slovenske manjšine tako v italijanski poslanski zbornici kot v senatu in razpravljali o možnih spremembah volilne zakonodaje, ki bi uresničevale te določbe Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Za manjšino bi bilo zelo dobro, če bi bilo to vprašanje rešeno v obliki zajamčenega zastopstva.  

Pogovor je tekel tudi o želji po čimprejšnjem odprtju meja, saj ukrepi na slovensko-italijanski meji delijo sicer zelo enoten in močno kulturno in gospodarsko prepleten prostor. Eden izmed ključnih elementov v zamejski skupnosti je tudi šolstvo, kjer so izpostavili pomen aktivne vključitve mladih v lokalnem okolju. Ministrico so seznanili s pismom, ki sta ga krovni organizaciji posredovali ministrici za izobraževanje Republike Italije, v katerem so izpostavili trenutna odprta vprašanja slovenskega zamejskega šolstva. Ministrica dr. Jaklitsch je povedala, da je glede tega pisma že govorila tudi z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec, ki je prav tako pozitivno podprla predloge, navedene v pismu.

Ministrica je predstavnike manjšine seznanila tudi glede srečanja, ki ga je imela s slovenskim Varuhom za človekove pravice Petro Svetina na temo slovenskih manjšin. Varuh je tej temi zelo naklonjen in je med napovedal tudi srečanja z varuhi človekovih pravic v sosednjih državah, kjer namerava na pogovorih odpreti tudi vprašanja spoštovanja in izpolnitve s tamkajšnjo zakonodajo že zagotovljenih pravic slovenskih manjšin.

Prisrčno srečanje predstavnikov manjšine in Urada se je zaključilo s povabilom ministrici dr. Jaklitsch na obisk pri njih. Ministrica je povabilo z veseljem sprejela.

Foto: USZS
Vir: https://www.gov.si/novice/2020-06-05-ministrica-dr-helena-jaklitsch-s-predstavniki-slovenske-manjsine-v-italiji/

Minister za zunanje zadeve dr. Logar je sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti v Italiji

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar se je pred srečanjem z ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Italijanske republike Luigijem Di Maiem, ki bo potekalo 6. junija v Ljubljani, sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sestanku se je pridružila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.

Pogovora z ministrom dr. Logarjem so se udeležili predsednica Slovensko kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost in deželni svetnik Igor Gabrovec, deželni svetnik stranke Liga Danilo Slokar in deželna koordinatorka slovenske komponente Demokratske stranke Maja Tenze.

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so predstavili aktualno stanje uresničevanja svojih pravic, ki izhajajo iz mednarodnopravnih dokumentov in notranje italijanske zakonodaje. Ob tem so še posebej poudarili pomen vzpostavitve učinkovitega mehanizma za zastopstvo predstavnikov narodne manjšine v obeh domovih italijanskega parlamenta ter izpolnitev zavez o vrnitvi Narodnega doma v Trstu. Izpostavljen je bil tudi pomen postopnega odpravljanja omejitvenih ukrepov v boju proti pandemiji.

Minister dr. Logar je zagotovil, da bo Slovenija še naprej podpirala rešitve, ki bodo odražale legitimna pričakovanja slovenske narodne skupnosti glede uresničevanja svojih pravic. Poudaril je, da so vprašanja slovenske narodne skupnosti del rednega in konstruktivnega političnega dialoga z Italijansko republiko.

Foto: Nebojša Tejić/STA
Vir: https://www.gov.si/novice/2020-06-05-minister-dr-logar-je-sprejel-predstavnike-slovenske-narodne-skupnosti-v-italiji/

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na delovni pogovor sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji

Osrednja tema pogovorov so bile priprave na 13. julij 2020, ko se bomo spomnili 100. obletnice požiga Narodnega doma.

Predstavniki manjšine so predsednika Pahorja seznanili s stanjem glede vračanja Narodnega doma. Povedali so, da se zaključuje postopek ustanavljanja Fundacije, ki sta jo za prevzem in upravljanje Narodnega doma ustanovili krovni organizaciji SKGZ in SSO in da je v pripravi pravni akt, ki bo potrdil vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini in opredelil roke za izselitev njegovih sedanjih uporabnikov.
Pogovor je tekel tudi o poslabšanju vzdušja, ki so ga po eni strani povzročili omejitveni ukrepi na slovensko italijanski meji in na drugi odločitev tržaških oblasti o razglasitvi 12. junija za dan osvoboditve izpod jugoslovanskih partizanov. Še vedno je zaznati glasove skrajnežev, ki nasprotujejo vračanju Narodnega doma, a so ti v manjšini.

Predstavniki manjšine so opozorili še na problem spreminjanja volilne zakonodaje, ki zmanjšuje možnost izvolitve slovenskih poslancev, v zvezi s čimer si prizadevajo za ustreznejšo ureditev. V zaključku pogovora so se predstavniki manjšine ponovno iskreno zahvalili predsedniku Pahorju za vse napore, ki jih je vložil, da bo Narodni dom spet postal slovenski.

Predsednik Pahor je spomnil na odlične odnose s predsednikom Mattarello, s katerim je v rednih stikih. Ocenil je, da smo glede vračanja narodnega doma lahko zmerni optimisti, a bo do dejanske vrnitve potrebno opraviti še nekaj korakov. Predsednik tudi podpira prizadevanja manjšine za ustrezno ureditev političnega zastopstva.
Predstavniki manjšine se v Ljubljani mudijo na pogovorih pred obiskom ministra za zunanje zadeve Italijanske republike, Di Maia, 6. junija 2020, ki ga bo sprejel tudi predsednik Pahor.

Srečanja s predsednikom so se udeležili predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj, deželni svetnik in deželni tajnik Stranke slovenska skupnost Igor Gabrovec, deželni svetnik (Liga) Danilo Slokar in Maja Tenze kot deželna koordinatorka Slovencev v Demokratski stranki v imenu zadržane Tatjane Rojc, senatorke v italijanskem parlamentu. Na pogovoru sta sodelovala tudi veleposlanik Tomaž Kunstelj in generalni konzul Vojko Volk.

Predsednika krovnih organizacij in generalni konzul v Trstu Vojko Volk na obisku pri županu Robertu Dipiazzi o Narodnem domu

Predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine, Ksenija Dobrila, SKGZ in Walter Bandelj, SSO, ter generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk, so danes obiskali tržaškega župana Roberta Dipiazzo. Županu je bila izrečena podpora pri njegovih prizadevanjih za vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji. Županu smo opisali naše poglede na postopek vračanja in veselje, da bosta 13. julija Trst obiskala predsednika obeh republik, Sergio Mattarella in Borut Pahor. Vsi smo se strinjali, da bo obeležitev 100.obletnica požiga Narodnega doma velik dogodek  za oba naroda in za preseganje tragične preteklosti. Narodni dom slovenska manjšina vidi v prihodnosti kot točko sprave in  zbliževanja med Slovenci in Italijani in sploh vsemi, ki jim je blizu ideja preseganja bremen preteklosti. Narodni dom naj postane tudi točka premislekov o prihodnosti evropskega povezovanja. Generalni konzul Volk je županu Dipiazzi  prenesel pozdrave pisatelja Borisa Pahorja z dobrimi željami, da vsi skupaj izpeljemo vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini.  

IZŠLA JE NOVA MLADIKA

V Fokusu: Slovensko osamosvajanje in totalitarizmi

Sredi maja je izšla letošnja četrta številka tržaške revije Mladike. Uvodna misel ponuja osebno pričevanje pisatelja Borisa Pahorja o požigu Narodnega doma. Pisatelj nazorno prikaže svoje občutje sedemletnega otroka ob grozovitem požaru, ki je zajel šestnadstropno stavbo 13. julija 1920. Pove, da je takrat, kot otrok, imel občutek, da se je začel konec sveta. V svojem pričevanju poudari potrebo, da bi se ob vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji kot resnično spravno dejanje objavi poročilo mešane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije.

Ob obeleževanju nekaterih zgodovinskih obletnic v življenju slovenske manjšine v Italiji in Slovencev nasploh – požig Narodnega doma, 100-letnica rapalske pogodbe, 90-letnica ustrelitve bazoviških junakov, 30-letnica prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in še druge – Martin Brecelj razišče pojma totalitarizma in osamosvajanja v luči človekovih pravic, ki so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Piše tudi o načinu presojanja in obeleževanja nekaterih polpreteklih dogodkov. Ob članku je objavljena tudi izjava Komisije Pravičnost in mir ob 30-letnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. V sklop tokratnega Fokusa spada tudi pogovor s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem o usodi in načrtih Narodnega doma, ki se bo letos vrnil v slovenske roke.

V rubriki Intervju se je Anka Peterlin pogovarjala s psihoterapevtom in teologom Christianom Gostečnikom o življenju posameznika in družin v času koronavirusa. O covidu-19 Manica Maver spregovori z jezikovnega zornega kota.

V rubriki Ekologija je tokrat govor o posledicah pandemijske krize na okolje, a tudi na naše delovne in življenjske navade. V daljšem članku Pandemija v Sloveniji pa je govor o prelomnosti, ki sta jo v Sloveniji povzročila tako obdobje koronavirusne pandemije kot nova slovenska vlada. V članku se osvetljujejo vloge nekaterih strank in posameznikov v politčnem življenju zadnjih mesecev.

V rubriki Literatura je objavljen cikel pesmi Andraža Poliča Aprilski cvetovi noči, ki je prejel prvo nagrado za poezijo na 48. literarnem natečaju Mladike, in novela Tadeje Krečič Scholten Še vedno Alice, ki je na istem natečaju prejela drugo nagrado v kategoriji proza.

O akademskem slikarju in pedagogu Klavdiju Zorniku piše umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič; Franc Križnar v rubriki o primorskih glasbenikih piše o pianistu, dirigentu, glasbenem pedagogu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču.

V rubriki Pričevanja je objavljen zaključni del daljšega zapisa Erike Jazbar Po italijanskih poteh slovenskih političnih beguncev, tokrat o vasi Zerman. V tej vasi v bližini Padove je škof Antonio Matiero iz Trevisa v povojnih letih posvetil sedem slovenskih bogoslovcev – političnih beguncev; v članku so predstavljeni njihovi liki. Sledi še pričevanju Draga Koširja o Ivanu Adamiču.

O žlahtnih kovinah, kovancih in virtualnem denarju piše Mitja Petaros v rubriki Numizmatika.

V Mladiki dobimo še z novicami iz zamejstva in zdomstva bogato Anteno – tokrat tudi o dobitniku letošnje nagrade Vstajenje Tonetu Mizeritu iz Argentine, ki je nagrado prejel za življenjsko delo.

V mladinskem listu RAST Urška Petaros v uvodniku piše o pomenu in vlogi medijev v času koronavirusa. O načinu preživljanja časa in o delovanju v obdobju koronavirusa pišejo Nika Cotič, Luna Callin, Ivan Boškin, Nika Devetak, Giorgia Sinigoi in Martina Sosič.  Jernej Močnik pišeo digitalnem skavtizmu, v rubriki Slovenskega kulturnega kluba sta objavljena pogovora z Jakobom Kraljem in Matejo Martini in ob tem sta tudi njuna nagrajena literarna prispevka na natečju Kluba.


Revija je dostopna na spletni povezavi:
http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2020/05/Ml20-04_Rast-03.pdf

65 let Avstrijske državne pogodbe – čestitke in razočaranje NSKS

Koroški rojaki so na dan 65-obletnice Avstrijske državne pogodbe v javnost poslali tiskovno sporočilo, v katerem čestitajo Avstriji za doseženo svobodo in suverenost, za kar so se borili tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ob tej pomembni obletnici pa pri NSKS opozarjajo na neizpolnjene obveze in na krivice, zaradi katerih se slovenska narodna skupnost še vedno ne more mirno razvijati, kot bi bilo to v normalnih okoliščinah.

Tiskovno sporočilo v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Narodni svet koroških Slovencev čestita avstrijski državi ob 65. obletnici podpisa državne pogodbe o “obnovi neodvisne in demokratične Avstrije”, saj je naša domovina s tem podpisom 15. maja 1955 dobila končno popolno suverenost. Zvezni kancler Leopold Figl je po 400 pogajanjih lahko dejal: “Avstrija je svobodna!” Avstrija je zato lahko 14. decembra 1955 pristopila k Organizaciji združenih narodov – OZN.

Pomembno vlogo pri pogajanjih je imela tudi Moskovska deklaracija z dne 1. novembra 1943, kjer med drugim piše, da je Avstrija “odgovorna za sodelovanje v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije in tej odgovornosti ne more uiti”, in da bo treba o tem razmisliti, “koliko bo sama prispevala k njeni osvoboditvi”.

Koroški Slovenci so na ta prispevek še posebej ponosni, saj je bil le na Južnem Koroškem edini omembe vreden organiziran odpor proti nacionalnemu socializmu z več sto žrtev. Med njimi je bilo tudi 13 žrtev iz Sel in okolice, ki so bili 29. aprila 1943 na Dunajskem deželnem sodišču obglavljeni. Nobelovec Peter Handke je tem preprostim in pogumnim ljudem v svojem delu “Še vedno vihar” postavil ogromen literarni spomenik. Po letu 1945 se je v pogajanjih za državno pogodbo zvezna vlada večkrat sklicevala na ta odpor.

Ko pa je bila podpisana državna pogodba, so se znova ustanovile »domovinske organizacije«, ki so storile vse, da bi zmanjšale pravice koroških Slovencev ali pa so njihovo uresničevanje zavlačevale. Upoštevajoč 10-odstotno klavzulo, ki jo je uvedlo avstrijsko ustavno sodišče, bi npr. po podpisu državne pogodbe bilo 800 krajevnih tabel, saj je bilo v takratnem popisu prebivalcev še vedno registriranih preko 40.000 koroških Slovencev. Danes imamo 164 krajevnih tabel in oznak. Najhujši udarec za narodno skupnost pa je bil socialistični deželni glavar Wedenig, ki je leta 1958 ukinil obvezno dvojezično osnovno šolstvo. Od približno 13.000 šolarjev jih je ostalo le približno 1.500. Narodna skupnost se od tega ni nikoli opomogla, rezultati ljudskih štetij pa so se od tega trenutka hitro znižali. Domovinske organizacije so izvajale velik pritisk na Wedeniga in so v daljšem obdobju organizirale množične stavke, ki se jim je deželni glavar končno vdal. V jubilejnem letu bi bil lep znak, če bi kot povračilo razmišljali o ponovni uvedbi tega obveznega dvojezičnega pouka, kot je to trenutno na Gradiščanskem ali kot pri verouku, kjer je možnost odjave.

Večje spremembe zahteva tudi Zakon o pravicah narodnih skupnosti, ker po trenutnem stanju državna pogodba ni v celoti uresničena ali pa izvedbeni zakoni pomenijo, da ni ena sama kategorija koroških Slovencev (okraji s “slovenskim ali mešanim prebivalstvom”), ampak da je 23 kategorij.

65 let po državni pogodbi in 100 let po plebiscitu bi bil čas za poenotenje in standardizacijo pravic narodnih skupnosti.

Na primer ima prebivalec Železne Kaple vse pravice, od dvojezične ljudske šole, dvojezičnega uradnega jezika, prek sodišča do krajevne table. Po drugi strani ima Olga Voglauer, poslanka v državnem zboru, v zgledni dvojezični občini Bilčovs vse pravice, vendar ne spada v noben dvojezični sodni okraj. Prav tako prebivalci Šentjakoba ali celotne Ziljske doline, če naštejem le nekaj primerov.

65 let po državni pogodbi in 100 let po plebiscitu bi bil čas za poenotenje in standardizacijo pravic narodnih skupnosti. Pravzaprav je ta tema v osnovi določena v koalicijski pogodbi, vendar jo je koronska kriza potisnila v ozadje.

Narodna skupnost je vesela dobrega vzdušja v deželi, ki pa bi moralo omogočiti določen napredek, npr. tudi podvojitev oziroma povišanje finančnih sredstev za narodno skupnost, ki se že več kot 25 let niso povišala.

Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so pripravljeni, da svoje predloge predstavijo na vsakem konstruktivnem srečanju in podprejo dinamičen razvoj pravic narodnih skupnosti v duhu državne pogodbe, ki večkrat govori o tem, da pripadniki narodnih skupnosti “uživajo enake pravice kot vsi drugi državljani”.

Celovec, 15.05.2020

Narodni dom vrniti slovenski narodni skupnosti

Predsednik republike Borut Pahor se je danes po video povezavi pogovarjal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji.

Foto: UPRS

Osrednja tema pogovora so bile priprave na 100. obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, 13. 7. 2020. Predsednik je spomnil na dogovor s predsednikom Italijanske republike Mattarello, da se bosta udeležila slovesnosti in v pripravah nanjo storila vse, da bi bil Narodni dom ob tej priložnosti in v skladu z Zaščitnim zakonom, skupnim zapisnikom srečanja zunanjih ministrov in drugimi dogovori vrnjen slovenski narodni skupnosti.

Predstavniki manjšine so predsednika seznanili z aktualnim dogajanjem. Izrazili so prepričanje, da bo z ustreznim naporom vseh pristojnih in upoštevajoč zastoj, ki ga je povzročila epidemija covid-19, možno opraviti pravni in simbolni akt vrnitve Narodnega doma slovenski skupnosti. Predstavniki manjšine so zagotovili, da bodo še naprej delovali usklajeno. Predstavniki manjšine so opozorili na pomen odprte šengenske meje med Slovenijo in Italijo.

Na pogovoru so sodelovali predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrilla, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in senatorka Tatjana Rojc, veleposlanik Tomaž Kunstelj in generalni konzul Vojko Volk.

Vir: Predsednik republike Borut Pahor se je danes po video povezavi pogovarjal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji

V obmejnem pasu ni potrebno nobeno posebno dovoljenje

Deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je včeraj naslovil na slovenskega notranjega ministra Aleša Hojsa dopis, v katerem pojasnjuje stališče krovne organizacije glede obmejnega prehajanja meje. V prejšnjih dneh se je namreč na Goriškem pojavil predlog, da bi bilo potrebno uvesti posebno dovoljenje, s katerim bi se obmejnemu prebivalstvu omogočilo prehajanje slovensko-italijanske meje. Ob priliki obiska ministra Hojsa je v prispevku RTV Slovenija bila izjava novogoriškega župana Klemna Miklaviča, da gre za predlog slovenske narodne skupnosti.

Predsednik Bandelj se v pismo ministru Hojsu zahvaljuje za ponedeljkov obisk mesta Nove Gorice in obmejnega področja, ki ga združuje z Gorico ter pri tem poudarja, da je bilo še posebno pomembno srečanje s predstavništvom slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga je spremljal Generalni konzul Vojko Volk. Vse je zelo razveselila ministrova pripravljenost, da upošteva potrebo po odprtju še vsaj enega mejnega prehoda ter da se začne načrtovati sproščanje prehajanja med dvema mestoma na podlagi obetajočih zdravstvenih podatkov, ki kažejo na upadanje že tako nizke stopnje okuženosti v goriškem obmejnem prostoru. To se je v teh dneh tudi konkretno uredilo z odprtjem prehodov na Predilu, Neblem in v Gorici.

V zvezi z izjavo novogoriškega župana Klemena Miklaviča za RTV Slovenija, “da je predlog prišel tudi s strani predstavnikov manjšine za uvedbo nekih posebnih dovolilnic, ki bi se omejila na prebivalce obmejnih občin”naj bo jasno, da to ni predlog Svet slovenskih organizacij, ki se ne strinja z uvedbo nikakršnih posebnih dovolilnic, poudarja predsednik SSO in dodaja, da je omenjeni predlog podal gospod Livio Semolič kot posameznik oziroma kot predstavnik SKGZ. Da slovenska narodna skupnost ne zahteva uvedbe posebnih dovolilnic je razvidno tudi iz skupnega dokumenta, ki so Vam ga izročili ministru na ponedeljkovem srečanju. Ker gre za skupen dokument dveh krovnih organizacij SSO in SKGZ, velja ta za uradno stališče manjšine, ki izpostavlja željo po vrnitvi v stanje na obmejnem področju pred epidemijo s koronavirusom covid-19, se pa ne spušča v določanje rešitev, ki je v pristojnosti države oziroma meddržavnih odnosov in mora temeljiti na zdravstvenih podatkih o nevarnosti okužbe, še poudarja Bandelj.

V zaključku dopisa predsednik SSO še obžaluje, da vsebina skupnega dokumenta ni bila izpostavljena v televizijskem prispevku, ki ga je za RTV Slovenija pripravila novinarka Mojca Dumančič, kjer je bila podana izjava ministra Aleša Hojsa ter izjave županov Klemna Miklaviča in Rodolfa Ziberne ter predstavnika SKGZ Livija Semoliča.

Dopis je bil poslan v vednost novogoriškemu županu Klemnu Miklaviču, odgovorni urednici informativnih programov TV Slovenija Manici Janežič Ambrožič, novinarki Mojci Dumančič in generalnemu konzulu Vojku Volku.

Tiskovni urad SSO

Sožalje SSO ob smrti msgr. Evgena Ravignanija

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je na tržaškega škofa msgr. Gianpaola Crepaldija naslovil pismo, v katerem mu je izrazil iskreno sožalje ob smrti upokojenega tržaškega škofa msgr. Evgena Ravignanija.

V dopisu je predsednik Bandelj izrazil željo, »naj mu naš skupni Oče podeli večni mir in pokoj za dolgoletno služenje Kristusu in za dosledno oznanjevanje njegovega evangelija.« Spomnil se je lika upokojenega tržaškega škofa, ki ga »slovenska narodna skupnost na Tržaškem ima v posebno lepem spominu, ker se ji je znal približati, ji prisluhniti in z njo deliti lepe ter manj lepe trenutke.« Zaradi tega so mu Slovenci hvaležni, tudi ker je bil redni obiskovalec glavnih prireditev, na katerih je večkrat nastopal kot gost in predavatelj, še dodaja Bandelj in poudarja, da se je Ravignani zapisal v srca slovenskih vernikov, ker jih je nagovarjal v slovenskem jeziku, v katerem so prejeli zakramente in živeli v krščanski veri. V tem smislu, še poudarja predsednik SSO, je bil škof Ravignani prepričan graditelj sožitja in dialoga med tržaškimi jezikovnimi in verskimi skupnostmi.

Predsednik SSO-ja zaključuje svoj dopis sedanjemu tržaškemu škofu Crepaldiju s prepričanjem, da so se danes izpolnile besede apostola Petra, ki si jih je pokojni škof Ravignani izbral za geslo ob škofovskem posvečenju in izražajo njegovo veliko željo po združitvi z Jezusom, zaradi katerega je sprejel poslanstvo, da kot duhovnik spremlja božje ljudstvo.

1. maj: praznik dela in sv. Jožefa delavca

1. maja po vsem svetu obeležujemo praznik dela, Katoliška cerkev istega dne obhaja god sv. Jožefa delavca, moža Device Marije in Jezusovega krušnega očeta.

Delo zdravnikov in bolničarjev je letos še posebno v ospredju.

Italijanska ustava ima v prvem členu zapisano, da je Republika Italija osnova na domkraciji in delu. To sta dve vrednoti, ki tvorita temelj človeške družbe. Demokracija in delo pa lahko prispevata svoj doprinos k boljši prihodnosti človeške družbe, če črpata iz tretje vrednote in sicer spoštovanja temeljnih človekovih svoboščin.

Pandemija koronavirusa covid-19 je hudo prizadela delo in delavce. Prav zaradi tega je toliko bolj pomembno, da se ob letošnjem 1. maju zavemo, kako pomembno je vse oblike dela krepko ukoreniniti v spoštovanje človekovih svoboščin, da bodo vsi lahko uživali dostojne delovne pogoje in pravice. Da bo delo v službi osebe in ne bo oseb zasužnjenih z delom.

Katoliška cerkev je delo priporočila svetemu Jožefu, možu Device Marije in Jezusovemu krušnemu očetu, ki je bil po poklicu mizar. Zakaj verniki ob 1. maju praznujemo god sv. Jožefa pa je povzeto v razlagi Slovenske škofovske konference, ki jo objavljamo v nadaljevanju.

1. maj – sv. Jožef delavec

Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.

Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Okrožnice cerkvenega učiteljstva pomagajo vzpostavljati pravičen družbeni red in vrednotiti obstoječo družbeno ureditev.

Navedene teme so v Cerkvi na Slovenskem in tudi širše aktualne tudi dandanes – tako zaradi svetovne finančno gospodarske krize kot tudi zaradi pastoralnega leta socialne pravičnosti oz. družbenega nauka Cerkve, ki je od septembra 2011 do septembra 2012 potekal pod geslom Pravičnost v ljubezni.

Zgodovina dela se za kristjane in Jude začne s stvarjenjem sveta. Stara zaveza predstavlja Boga kot delavca, ki oblikuje, postavlja in ureja svet (prim. npr. 1 Mz 1,1–2,4). Jezus si je pred začetkom javnega delovanja služil kruh z delom, verjetno kot obrtnik mizar, s čimer je človekovemu delu dal poseben pomen. Delo ni le ena izmed človekovih dejavnosti, ampak je povezano tudi z družbenimi in političnimi vprašanji. Delo mora biti cenjeno in spoštovano, ker človeku omogoča dostojanstven način življenja in zagotavlja materialne pogoje za preživetje.

Lik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji.

Vir: https://katoliska-cerkev.si/1-maj-sv-jozef-delavec-2012

Covid-19: novo gradivo v slovenskem jeziku

Prevod je uredil Centralni urad za slovenski jezik

Včeraj je Centralni urad za slovenski jezik, ki deluje v sklopu Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, posredoval novo gradivo v slovenskem jeziku. Na razpolago sta posodobljen spisek pogostih vprašanj in dogovorov glede ravnanja v času pandemije koronavirusa covid-19 in navodila, kako se moramo zaščititi zunaj domačega okolja:

Več gradiva v slovenskem jeziku, ki se nanaša na pandemijo koronavirusa covid-19 lahko dobite tudi na spletni strani Službe Zajezik in na začasnem repozitoriju Centralnega urada za slovenski jezik.

Sestanek preko videokonference s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji

Ministrica dr. Helena Jaklitsch in državni sekretar dr. Dejan Valentinčič sta danes preko Skypa opravila daljši pogovor s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Walterjem Bandljem (Svet slovenskih organizacij) in Ksenijo Dobrila (Slovenska kulturno gospodarska zveza).

Ministrica Helena Jaklitsch in državni sekretar Dejan Valentinčič

Predstavila sta prvi mesec dela na Uradu, od kar je v Sloveniji nastopila nova vlada. Obdobje je bilo zaznamovano predvsem s pandemijo koronavirusa, v boj zoper katero je vključena celotna vlada in vsi resorji. Ministrica in državni sekretar sta poudarila, da kljub intenzivnemu in napornemu obdobju dnevno spremljata in prejemata novice o situaciji v slovenskih narodnih skupnostih v sosednjih državah in med Slovenci po svetu. Predsednika krovnih organizacij sta v nadaljevanju izpostavila ključna odprta vprašanja, ki trenutno pestijo slovensko manjšino ter osrednje izzive v bližnji prihodnosti. V konstruktivnem in pozitivnem duhu se je iskalo rešitve. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je medsebojno redno informiranje in vzdrževanje stikov nujno pri zasledovanju skupnih ciljev, zato so se dogovorili, da bodo takšni pogovori stalnica.

Vir: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Demokracija in svoboda sta bistvo 25. aprila

Spomenik padlim v Škednju.

Dan osvoboditve izpod nacizma in fašizma, ki ga v Italiji praznujemo 25. aprila, predstavlja temelj za novo obdboje, v katerem je bilo potrebno materialno in moralno obnoviti evropsko in svetovno civilizacijo. Po dolgih in krvavih letih bojev, trpljenja, razdejanja in nepojmljivega kršenja človekovega dostojanstva ter svoboščin, je končno nastopil čas svobode.

Na svobodi in spoštovanju človekovih pravic se je razvila zahodna demokratična družba, ki je postopomo gradila skupnost, v kateri je življenje zavarovano in je oseba v središču družbenega razvoja. V tem smislu sta se razvili solidarnost in sodelovanje med državami, ki so v drugi svetovni vojni bile na nasprotnih straneh. Demokracija in pluralna politična zastopanost, ki sta označila Zahod, sta postali razvojni višek, v katerega so se zlivala razvojna težišča vseh civilnih in družbenih dejavnikov. Ta višek se je udejanil v današnji združeni Evropi, v katero so se po padcu komunizma vključile tudi vzhodne države, med njimi tudi Slovenija.

Ta Evropa je danes v krizi zaradi posledic gospodarske recesije iz prejšnjih let in zaradi izrednih razmer, ki so bile uvedene za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom covid 19.

Za prebroditev tega težkega trenutka so seveda potrebni odločni posegi na ravni javnih financ za pomoč družinam in podjetjem. Potrebno pa je tudi, da se vrnemo na izhodiščno točko, ki jo za vse nas predstavlja pomen dneva osvoboditve. Kot je na Veliko noč povedal papež Frančišek: “Toliko bolj nujno je v današnjih razmerah, da se nasprotja ne okrepijo, temveč, da se vsi prepoznajo kot del edine družine in se medsebojno podprejo.

Pred 75 leti se je začela nova zgodba svobode in demokracije, za katero je življenje izgubilo neverjetno število ljudi. Med njimi tudi veliko Slovencev. Ta obletnica nas spominja tudi na 100-letnico požiga Narodnega doma v Trstu, ko se je začelo fašistično zatiranje slovenskega naroda na Primorskem. Srčno upamo, da bosta ti dve obletnici pripomogli, da se bo prihodnjega 13. julija ta edinstveni narodni simbol spet povrnil v naše roke, ki so ga zgradile.

V tem trenutku je naša dolžnost, da se spomnemo na vse žrtve preteklih in sodobnih vojn in da ta spomin hranimo tudi v tednih in mesecih, ki bodo sledili. Spomniti pa se moramo tudi na našo zemljo in na naše okolje, na stvarstvo, ki nas obdaja in brez katerega ne moremo živeti. Prejeli smo ga, da ga ohranimo in ne da ga uničimo, kot tudi ne, da se zaradi zemeljskih dobrin medsebojno pobijamo. Tudi v tem se kaže zrelost demokratične in svobodne družbe.

Na koncu je prav, da se ob 25. aprilu spomnemo tudi na sv. Marka evangelista, ki je umrl nasilne smrti. Njegovo delovanje pri oznanjanju Kristusovega nauka o ljubezni in miru je prišlo tudi v naše kraje preko Oglejske cerkve, ki je v tistih časih povezovala številna ljudstva in je zaradi tega prispodoba sedanje združene Evrope. Obe sta nastali na vrednotah, ki v ospredje postavljata človeško osebo. Naj bo ta v ospredju tudi ob letošnjem 25. aprilu.

Gorica, 23. april 2020

Svet slovenskih organizacij

Podprimo evropsko državljansko pobudo za enakovredno kohezijsko politko EU

Svet slovenskih organizacij, kot včlanjena organizacija v evropsko manjšinsko zvezo FUEN podpira evropsko državljansko pobudo za enakovredno kohezijsko politko. Kohezijska politika EU “bi morala posebno pozornost namenjati regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških regij.” Kot je zapisano v obrazložitvi je glavni cilji te pobude, da se za take regije, vključno z geografskimi območji brez upravnih pristojnosti, preprečilo gospodarske zaostanke, zagotovilo trajnostni razvoj ter ohranilo pogoje za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Vse to bi bilo potrebno izvajati na način, ki bo omogočal ohranjanje teh posebnih značilnosti. V ta namen morajo imeti take regije enake možnosti dostopa do različnih skladov EU in zagotoviti jim je treba ohranjanje značilnosti in ustrezen gospodarski razvoj, da se s tem podpre razvoj Unije in ohrani njena kulturna raznolikost.

To evropsko državljansko pobudo je vložilo Gibanje za zaščito narodnih dežel, v katerem je prisotnih več manjšinskih organizacij ter narodnostno mešanih občin. Omenjeno evropsko državljansko pobudo podpira tudi evropska krovna organizacija narodnih manjšin FUEN.

SSO poziva, da to evropsko državljansko pobudo popremo z lastnim podpisom v Registru evropskih državljanskih pobud na spletni strani Evropske komisije.

Vljudno vabimo, da povabilo k podpisu posredujete vašim članom.

Tiskovni urad SSO

Čestitke SSO ob 30. obletnici prvih povojnih demokratičnih volitvah

Demosova vlada po zmagi na volitvah leta 1990 – vir: slovenija25.si

Prve povojne domokratične volitve v Sloveniji so bile nedvomno zgodovinski dogodek tudi za tisti del slovenskega naroda, ki prebiva izven meja matične domovine. Te volitve so se odvijale 8. aprila 1990 in so ključen korak pri demokratizaciji in samostojnosti Republike Slovenije. Od takrat je minilo polnih trideset let in na to okroglo obletnico se je predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj spomnil s čestitkami, ki so bile naslovljene na predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, na predsednika vlade Janeza Janšo, na predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ter na predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco.

To je bil dan po katerem smo več desetletji hrepeneli tudi v zamejstvu in si v svojih srcih nadejali, da bomo lahko z našimi rojaki v matični domovini delili enake človekove svoboščine v skupnem evropskem kontekstu.

Predsednik Bandelj je v pismo poudaril, da “pri Svetu slovenskih organizacij se z veseljem in ponosom spominjamo na tisti zgodovinski dan, ko je lahko slovenski narod začel demokratično in svobodno odločlati o lastni usodi. Radi uporabljamo misel, da je v tistem zgodovinskem dnevu pred tridesetimi leti še močneje zadišalo po slovenski pomladi in da so bile demokratične in svobodne volitve prvi izmed številnih cvetov, ki so zacveteli v obdobju vzpostavljanja demokracije in državne suverenosti. To je bil dan po katerem smo več desetletji hrepeneli tudi v zamejstvu in si v svojih srcih nadejali, da bomo lahko z našimi rojaki v matični domovini delili enake človekove svoboščine v skupnem evropskem kontekstu.

Svoje pismo je predsednik SSO-ja zaključil z mislijo na sedanjo krizno stanje, “saj bi bil v normalnih razmerah ta dogodek s strani vseh obeležen na veliko bolj slovesen način. Je pa res, da se najboljša obeležitev zgodi takrat, ko se z našimi dejanji, velikimi ali vsakodnevnimi, postavimo v službo za boljšo prihodnost slovenskega človeka in njegovih sosedov, kot to počnete danes Vi, ki si dan in noč prizadevate, da zagotovite slovenskim državljanom pravico do zdravja in do osnovih socialnih pravic.

svet slovenskih organizacij dokumenti 10

Slovenske ustanove v Italiji gradijo mrežo zaupanja s šolami

TISKOVNO SPOROČILO SSO in SKGZ

Sejna soba Borisa Raceta

Ob številnih predstavitvah naše narodne skupnosti se dosledno poudarja, da jo sestavljata dva stebra, in sicer sistem organizirane družbe in šole. Ravno učinkovitejše sodelovanje med tema dvema sistemoma je srednjeročni cilj sodelovanja obeh krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Referenčni sogovornik na poti dialoga je Deželni šolski urad oz. vodja Urada za slovenske šole Igor Giacomini.

Neformalni naziv tega programa sodelovanja je »Tkanje mreže zaupanja med šolami in civilno družbo«. »Oba sistema sta po mnenju vseh sodelujočih subjektov učinkovito povezana, sodelovanje se pa da nadgraditi z naložbo v dialog in v mesebojno informiranje,« sta prepričana Ksenija Dobrila in Walter Bandelj.

V ta namen je v ponedeljek, 2. marca, potekalo prvo razširjeno srečanje, ki so ga sklicali predsednika SKGZ in SSO ter Igor Giacomini in na katerem je sodelovala večina slovenskih primarnih in večjih organizacij v FJK ter mediji. Dogodek je potekal v sejni sobi Borisa Raceta – Žarka na tržaškem sedežu SKGZ.

Cilj srečanja je bil pripraviti ob mnenju vseh sodelujočih dogodek, ki bi potekal po zgledu Kulturnega bazarja, v smislu predočenja vodjem šolskih ustanov in posameznim šolskim referentom za najrazličnejše dejavnosti celovite ponudbe slovenskih organizacij za šole oz. mlade.

Več kot dvajset sodelujočih k razpravi je tako nanizalo svoje predloge ter izpostavilo aktualne in hkrati potencialne kritičnosti ter lastne izkušnje v odnosu do šol vseh stopenj. Dosledne povratne informacije je podajal vodje Urada za slovenske šole. Ustanove in šole ločujeta dve popolnoma različni pravni ureditvi, kar seveda prej otežkoča delo kot gradi sodelovanje. »To kritičnost je možno premostiti le s posluhom, skupnim načrtovanjem in ne nazadnje zaupanjem,« so prepričani vsi sodelujoči pri tem načrtu.

Krizno stanje zaradi epidemije, v katerem se nahajamo, je trenutno prekinilo nadaljevanje dejavnosti na tem področju, ki pa ostaja trdno zasidrano na prepričanju, da se morata naložba v mlade in osmišljanje delovanja posameznih ustanov usmeriti v krepitev medsebojnega povezovanja dveh svetov: šolami in civilno družbo.

Trst, 30. marca 2020