SSO čestital predsedniku bocenske pokrajine Arnu Kompatscherju

Predsednik SSO-ja Walter Bandelj je danes dopoldne čestital predsedniku bocenske pokrajine Arnu Kompatscherju in predsedniku južnotirolske stranke Südtiroler Volks Partei Philippu Achammerju ob volilni zmagi na včerajšnjih pokrajinskih volitvah, ki so potekale v avtonomni pokrajini Bocen.

V pismu je predsednik Bandelj izpostavil pomembnost, da narodne in jezikovne manjšine ohranijo upravljanje lastnega teritorija ter da se jim zagotovi primerno predstavništvo v izvoljenih organih jevne uprave. Obe tematike je namreč stranka SVP od vedno zagovarjala za lastne ljudi v Zgornjem Poadižju kot tudi za ostale narodne in jezikovne manjšine, s katerimi sodeluje. med temi je tudi edina slovenska stranka v Italiji, Slovenska skupnost.

Bandelj je še izrazil upanje, da bo mogče tudi v prihodnosti še naprej sodelovati na področju varstva manjšin, kot je bilo ob priliki evropske državljanske pobuda Minority Safepack.

SSO in SKGZ ustanovili službo za jezikovne pravice Zajezik

Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza sta v sredo, 17. oktobra 2018, predstavili novo službo za jezikovne pravice Zajezik, ki bo namenjena uveljavitvi jezikovnih pravic Slovencev, ki živijo v Furlaniji Julijski krajini. Predstavitev je potekala v prostorih Tržaškega knjižnega srediča v Trstu.

Službo Zajezik sta na začetku predstavila oba predsednika SSO in SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič, ki sta podčrtala, da gre za pomemben dosežek, za katerega si je naša narodna skupnost prizadevala že pred leti. Pravna osnova, na kateri bo služba Zajezik delovala je zaščitni zakon 38/2001, okvirna konvencija Sveta Evrope iz leta 1995 in ostala državna ter mednarodna zaščitna zakonodaja.

S tehničnega vidika sta delovanje službe Zajezik predstavila Livio Semolič in Julijan Čavdek, ki bosta konkretno urejevala ter vodila dejavnosti. Služba Zajezik se bo tudi posluževala skupine izvedencev, v katero sta bila vključena odvetnika Marko Jarc in Saša Primosig. Članice te skupine bo tudi predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Prva naloga službe Zajezik je promocijka kampanja za uveljavljanje jezikovnih pravic s strani pripadnikov slovenske narodne skupnosti v FJk. V ta namen se bo ozaveščanje nadaljevalo v prihodnjih tednih tako da bo čimveč informativnega gradiva prišlo v slovenska društva, šole in tudi v prostore javnih ustanov v občinah, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Poslanec dr. Felice Žiža sprejel delegacijo SSO

Novoizvoljeni poslanec italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, dr. Felice Žiža, je včeraj dopoldne sprejel delegacijo Sveta slovenskih organizacij. Seja, ki se je odvijala na sedežu Samoupravne obalne skupnosti italijanske narodnosti v Kopru, je imela kot glavni namen medsebojno spoznanje. Na italijanski strani sta bila prisotna tudi predsednik Samoupravne skupnosti Alberto Scheriani in tajnik Andrea Bartole. Delegacijo SSO-ja je vodil deželni predsednik Walter Bandelj, z njim so bili vodja evropskih projektov Ivo Corva ter sodelavca Julijan Čavdek in Stefania Beretta.

Odnosi med italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji in slovensko narodno skupnostjo v Italiji so temeljni pogoj za dobre sosedske odnose med državama in pomemben dejavnik razvoja teritorija. To je v zadnjih letih dokazalo plodno sodelovanje med italijansko in slovensko manjšino na tem obmejnem področju, ki je obrodilo številne pridobitve na ravni kulture, gospodarstva in šolstva. Te je potrebno še nadgraditi preko projektov, ki se uspešno razvijajo s črpanjem evropskih sredstev.

 

Sodelovanje dveh narodnih skupnosti je tudi temeljnega pomena za boljše institucionalne in politične odnose na državni ter krajevni ravni, še posebno kar se tiče razpoznavnosti vloge predstavnikov obeh narodnih skupnosti. Glede tega so predstavniki italijanske narodne skupnosti predstavili, kako je na državni in lokalni ravni organizirano njihovo predstavništvo v izvoljenih organih, ki temelji na ustavnem in zakonskem zagotovljenem zastopstvu.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obljubo po nadaljevanju sodelovanja. Predsednik Walter Bandelj je tako poslanca Žižo kot predsednika Scherianija povabil na občni zbor SSO-ja, ki bo v mesecu novembru.

SSO in SKGZ sta naslovili pismo vladnim predstavnikom v Rimu

Predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj, za SSO  in Rudi Pavšič, za SKGZ, sta pisala ministrici za Regionalne zadeve in avtonomije Eriki Stefani, podministru pri notranjem ministrstvu Nicoli Molteniju ter državnemu podtajniku ministrskega sveta, odgovornemu za informiranje in založništvo senatorju Vitu Claudiu Crimiju in prosila za sestanek, da bi jim podrobneje orisala stanje in potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji.

V dopisu Bandelj in Pavšič izpostavljata organiziranost slovenske narodne skupnosti v Italiji »in to v vseh segmentih družbenega življenja: od šolstva in skrbi za slovenski jezik, do kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih dejavnosti, ki predstavljajo steber življenja in dela nad 300 ustanov, organizacij in društev, ki ju predstavljata naši krovni organizaciji.

Veliko si prizadevamo, da bo naš slovenski jezik prepoznaven v javnosti in v stikih z javno upravo, kot je zapisano tudi v samem zaščitnem zakonu. Ravno tako je pomembna neposredna finančna pomoč, ki nam jo država Italija, v okviru zaščitnega zakona, namenja tako za našo bogato organizacijsko stvarnost kot za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti.«

Senatorju Vitu Claudiu Crimiju, odgovornemu za založništvo, sta še posebno poudarila, kako velika »važnost naj gre tiskanim medijem, ki odigravajo temeljno vlogo pri promociji slovenske kulture in jezika. S svojo nenadomestljivo informativno vlogo ohranjajo živo socialno tkivo, ki je v primeru manjšine še posebej občutljivo in kateremu moramo izkazovati največjo pozornost. Zato so finančna sredstva za tiskane medije slovenske narodne skupnosti temeljna predpostavka za ohranitev slovenske manjšine v Italiji.«

Predsednika Bandelj in Pavšič pa sta podministru Molteniju izpostavila vprašanje manjšinskega omizja z željo, da bi na srečanju v Rimu obravnavali tudi teme za prvo srečanje institucionalnega omizja za slovensko narodno skupnost pri notranjem ministrstvu.

Trst, 2. oktobra 2018

SSO podpira peticijo v podporo dr. Tadeju Strehovcu

Svet slovenskih organizacij podpira peticijo za svobodo izražanja duhovnika dr. Tadeja Strehovca, katere pobudnik je Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!«.
Svet slovenskih organizacij smatra neprimerno, da se mu grozi z dvema letoma zapora, ker se pogumno zavzema za človekove pravice vseh ljudi, tudi nerojenih otrok.

V tem smislu poziva:

Za takojšnjo ustavitev protiustavnega in krivičnega sodnega procesa proti dr. Tadeju Strehovcu, ki ga hoče Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zapreti za dve leti, zaradi njegovega zavzemanja za pravice vseh ljudi, tudi nerojenih otrok.
Za pravico kristjanov, da smejo javno moliti po svojih namenih (tudi za nerojene otroke) in izražati stališča v skladu s svojo vero, vrednotami in prepričanjem.
Proti preganjanju, diskriminiranju, žaljenju in šikaniranju kristjanov v Sloveniji in po svetu, samo zato ker želijo živeti in delovati v skladu s svojo vero.
Država ima dolžnost, da zaščiti nerojene in rojene otroke pred vsemi oblikami nasilja.
Državljanke in državljani imamo pravico svobodno povedati svoje mnenje ter se zavzemati za svoje vrednote brez strahu, da bomo preganjani! Ne dovolimo, da nam sodstvo na sodnem procesu proti dr. Tadeju Strehovcu protiustavno odvzame svobodo izražanja.
Peticijo lahko dobite na spletni strani http://24kul.si/podpisite-peticijo-v-podporo-dr-tadeju-strehovcu , od koder jo lahko natisnete, podpišete in ponudite v podpis svojim bližnjim tudi v papirni obliki ter pošljete na naslov: Koordinacija “Mi ne sodimo, mi pomagamo!” v podporo dr. Tadeju Strehovcu, Tržaška 85, 1000 Ljubljana.

Na tečaju DevelopMENT o organiziranosti civilne družbe

Predsednik SSO Walter Bandelj je na tečaju DevelopMENT spregovoril o organiziranosti slovenske narodne skupnosti v FJk.

Izobraževanje DevelopMENT je del projekta “Zastavimo skupne moči za skupne cilje”, ki je posvečen spominu na vsestransko aktivnega Mirka Špacapana (nosilec

 

projekta: Krožek Anton Gregorčič, Gorica) ob podpori Dežele Furlanije Julijske krajine. Usposabljanje se je rodilo iz želje in potrebe več mladinskih društev, da izobrazi mlajšo generacijo kulturnih delavcev. K sodelovanju so bili vabljeni mladi od 15. do 25. leta starosti, pripadniki slovenskih društev iz Italije in Avstrije.

Pri organizaciji izobraževanje so sodelovala društva F.B.Sedej iz Števerjana, P.D.Podgora, mladinski odsek M+ Dramske Družine F. B. Sedej iz Števerjana, DMK Devinski mladinski krožek iz Devina, MOSP – Mladi v Odkrivanju Skupnih Poti iz Trsta, Slovenska prosveta iz Trsta, ZSKP – Zveza Slovenske Katoliške Prosvete iz Gorice, Zveza slovenskih kulturnih društev iz Trsta, KKZ iz Celovca in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Deželna posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino

Po novih deželnih volitvah se je v četrtek, 19. julija, prvič sestala Deželna posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino. Sejo, ki se je odvijala v Lloydovi dvorani v deželni palači na Velikem trgu v Trstu,  je odprl deželni odbornik Pierpaolo Roberti. Odbornik za krajevne avtonomije in za manjšine je po pozdravih poudaril, da se je držal obljube in takoj sklical zasedanje komisije “Zdelo se mi je pomembno, da se je posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino sestala predvsem zaradi razporeditve denarnih sredstev v deželnem rebalansu proračuna in tudi za to, da se med člani komisije boljše spoznamo” je povedal. Na zasedanju so bili prisotni predstavniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, predstavniki centralnega deželnega urada za slovenski jezik in še ostali člani komisije. Sredstva, ki so na razpolago, in ki so bila predmet razprave na sestanku znašajo 900 tisoč Evrov. Med sejo sta predstavnika krovnih organizacij Bandelj in Pavšič podala nekaj predlogov o katerih so razpravljali člani omenjene komisije.

Po Robertijevem začetnem posegu je bila beseda dana Walterju Bandelju, ki je omenil, da sta se oba predsednika krovnih organizacij že sestala z odbornikom Robertijem in se z njim pogovarjala o razporeditvi sredstev. Bandelj je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem Centralnega deželnega urada za slovenski jezik. Med predlogi za uporabo sredstev je Bandelj omenil dva razpisa: prvi za spodbujanje mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti, kateremu bodo namenili 70 tisoč evrov in drugi pa namenjen ovrednotenju slovenske narodne skupnosti na promocijskem področju, kateremu pripada 60 tisoč evrov.

Rudi Pavšič se je odborniku zahvalil za sistem dela in za priložnost dialoga “Upam, da bo med nami čim več soglasja, in da skupaj zasledujemo čim več koristnih stvari za našo narodno skupnost.” Pavšič je v imenu SKGZ-ja potrdil soglasje glede točk, ki jih je izpostavil Walter Bandelj.  Deželna posvetovalna komisija je predloge predsednikov krovnih organizacij sprejela in odobrila še 750 tisoč evrov za Centralni deželni urad za slovenski jezik, 40 tisoč evrov Svetu slovenskim organizacij ter ostalih 40 tisoč evrov Slovensko kulturno gospodarski zvezi.

VIR: man, Novi Glas

fotografija: FOTODAMI@N


	

Predsednika krovnih organizacij pisala zunanjima ministroma Italije Enzu Moaveru Milanesiju in Slovenije Karlu Erjavcu.

Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič, za SKGZ, in Walter Bandelj, za SSO, sta v zvezi z vrnitvijo Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu pisala zunanjima ministroma Italije Enzu Moaveru Milanesiju in Slovenije Karlu Erjavcu.

V dopisu Pavšič in Bandelj ugotavljata, da »udejanjenje 19. člena zaščitnega zakona 38/2001 (vračanje nepremičnin) ostaja za slovensko manjšino v Italiji še vedno nerešen problem, predvsem kar se tiče stavbe Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu. V stavbi, ki predstavlja za slovensko narodno skupnost v Italiji pravi simbol kulturno gospodarske prisotnosti, še vedno domuje Tržaška univerza, kateri je to nepremičnino dodelila pred skoraj tridesetimi leti Dežela Furlanija Julijska krajina.

Rezultat večletnih prizadevanj slovenske narodne skupnosti v Italiji je pridobitev le majhnega pritličnega dela, ki je bil dan v uporabo slovenski Narodni in študijski knjižnici.

Sedanji rektor Tržaške univerze Maurizio Fermeglia je pred meseci na avdiciji Paritetnega odbora izrazil pripravljenost, da se ugodi načelom 19. člena zaščitnega zakona in uresniči namembnost Narodnega doma v smislu omenjene norme. Istočasno pa je izpostavil potrebo, da se poišče alternativni sedež oddelkom, ki danes domujejo v Ul. Filzi. To je po njegovem mnenju povsem uresničljivo predvsem ob podpori javnih uprav, saj tudi sam razume velik simbolni naboj, ki ga predstavlja Narodni dom za Slovence.

Sami ste tudi podpisnik dogovora z italijanskim zunanjim ministrom Angelinom Alfanom lanskega novembra, po katerem naj bi  italijanska vlada poskrbela za vrnitev stavbe v smislu duha in črke zaščitnega zakona.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, krovni organizacij Slovencev v Italiji, upravičeno pričakujeta, da bo prišlo do konkretnih premikov v tej smeri in do udejanjenja omenjenega meddržavnega dogovora. Kar nekaj je namreč manjšinskih organizacij in ustanov, in primis Glasbena matica in Narodna in študijska knjižnica, ki nestrpno čakajo, da bodo lahko dobile  prepotrebne prostore kot dokončni sedež, kjer se bo lahko odvijala nemoteno njihova redno dejavnost. Ob pridobitvi Narodnega doma namerava slovenska manjšina, v sodelovanju z ostalimi tržaškimi manjšinskimi skupnosti, uresničiti tudi projekt multimedialnega središča tržaških kultur, kar bi predstavljalo za Trst veliko pridobitev v potrjevanju večjezičnega pečata tega mesta kot simbol pravega sožitja.

Podpisana predsednika dveh krovnih organizacij potrjujeva velik interes in potrebo slovenske narodne skupnosti v Italiji, da se dokončno udejanji 19. člen zaščitnega zakona, kar se tiče vračanja Narodnega doma v Ul. Filzi in tudi v duhu podpisa meddržavnega dogovora. Dokončna vrnitev prostorov Narodnega doma slovenski narodni skupnosti bi pomembno obeležila 100-letnico njegovega požiga, ki se je bomo spomnili leta 2020.«

 

Trst, 3. julija 2018

SSO čestital novoizvoljenemu predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije

Foto: DZ-RS, Borut Peršolja

Predsednik SSO Walter Bandelj je danes čestital mag. Mateju Toninu ob petkovi izvolitvi na mesto predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. V svojem pismu predsednik SSO izraža voščila za dobro vodenje osrednje slovenske državne inštitucuije, poudarja odličen sistem zastopanosti narodnih manjšin v Državnem zboru in spominja na še vedno nerešeno vprašanje slovenskega zastopstva v italijanskem parlamentu.

Predsednik Bandelj se v dopisu tudi spominja letošnje obeležitve dneva slovenske državnosti in na pomen, ki ga je za Slovence v FJk imela slovenska demokratizacija in osamosvojitev.

Zastava Republike Slovenije naj bo tudi zastava slovenske narodne skupnosti v FJk

Predsednika krovnih organizacij Rudi Pavšič, SKGZ, in Walter Bandelj, SSO, sta predsednici Inštitucionalnega paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine Kseniji Dobrila posredovala predlog, da bi na eni od naslednjih sej Paritetnega odbora obravnavali vprašanje zastave slovenske narodne skupnosti v FJK.

V nadaljevanju pisma pišeta: “Pri tem se sklicujeva na 10. člen zaščitnega zakona, ki pravi, da je v seznamu določenih občinah, delih občin ter krajih in ustanovah, ob italijanskem predvidena raba slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih in na splošno na vseh javnih napisih kot tudi na praporih. Ta določila se uveljavljajo tudi pri toponomastičnih napisih in pri cestnih oznakah. V tem smislu sta pomembna tudi 7. člen zaščitnega zakona 38/2001 in 6. člen deželnega zakona št. 27 z dne 27. novembra 2001.

Smatrava, da v ta seznam sodi tudi zastava slovenske narodne skupnosti v FJK, kot to velja za druge manjšine v Evropi, tudi za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem.

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij menita, da bi morala biti zastava naše narodne skupnosti ista, ki je uradno veljavna za Republiko Slovenijo. Troje zastav, Republike Italije, Republike Slovenije in Evropske unije bi torej najbolje predstavljalo prisotnost in narodno pripadnost Slovenk in Slovencev v FJK.”

Trst, 19. junija 2018