Civilna služba pri Svetu slovenskih organizacij

Prostovoljna civilna služba je za mladostnika enkratna priložnost. V enem letu si lahko pridobi nove delovne izkušnje in tako boljše spozna lastne sposobnosti. Po drugi strani pa lahko svoj čas da na razpolago širši skupnosti.

Izkoristi to priložnost pri Svetu slovenskih organizacij!

Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z vsedržavnim združenjem ACLI (Associazioni Cristiane Lavoratori Italiani) nudi možnost za prostovoljno državno civilno službo. Na razpolago je pet mest:

  • dve mesti v Trstu
  • dve mesti v Gorici
  • eno mesto v Čedadu

Prijavijo se lahko mladi med 18. in 28. letom starosti, ki želijo dati svoj doprinos slovenski skupnosti v Italiji ter se preizkusiti v kulturnem in prosvetnem delu.

Vse interesente SSO vabi, da stopijo v stik z uradi SSO-ja v Trstu (tel. 040 341586 ali odbor@ssorg.eu), v Gorici (tel. 0481 536455 ali gorica@ssorg.eu) in v Čedadu (tel. 0432 700896 ali videm@ssorg.eu).

Rok za prijavo zapade 15. februarja.

Podpora zastopnikom narodnih manjšin in avtonomije

Predsednik SSO Walter Bandelj in kandidatka SVP Martina Valentincic

SSO za listo in kandidate SVP ter SSk

Evropske in občinske volitve, ki se bodo odvijale v nedeljo, 26. maja, so zelo pomemben trenutek, ki zadeva v prvi vrsti stvarnost navadnih občanov in občank. Gre za trenutek, ko odločamo o prihodnosti našega krajevnega in evropskega prostora. Ta prostor spada med najbolj razvite predele sveta, in to ne samo na področju gospodarstva, ampak in predvsem na področju visoke ravni demokracije in spoštovanja človekovih pravic, socialnega skrbstva, svobode govora in združevanja. Prav gotovo niso vsa vprašanja rešena in marsikatero stvar je oziroma bo potrebno dopolniti ali spremenit. Priznati pa si moramo, da je vse to nastalo na podlagi dela ljudi, ki so si zastavili za cilj, da našim krajem in Evropi zagotovijo mir, blagostanje in solidarnost. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki živijo v sklopu jezikovnih in narodnih manjšin, tako kot mi, ki pripadano slovenski narodni skupnosti v Italiji. V Evropi so prav te jezikovne in narodne skupnosti vse bolj pomembna družbena skupina, ki postopoma pridobiva na vplivu in upoštevanju. To je dokazala tudi evropska državljanska pobuda Minority Safepack, pri kateri smo sodelovali tudi Slovenci v Italiji in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja.

V tem smislu Svet slovenskih organizacij poziva vse pripadnike naše slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, da se v nedeljo množično udeležijo volitev in da pri tem koristijo dvojezično volilno osebno izkaznico. Kot krovna organizacija naše slovenske stvarnosti pozivamo tudi k podpori liste SVP – Južno Tirolske ljudske strankenjšin, ki je izraz več narodnih manjšin na področju severo-vzhodne Italije. Na listi nastopa tudi slovenska kandidatka Marina Valentincic, ki je svoj obraz in svoj čas dala na razpolago, da smo Slovenci lahko aktivno soudeleženi pri uveljavljanju pravic na evropskem nivoju. Dober volilni rezultat Valentinciceve bo gotovo zelo pomembna popotnica za nosilca liste in sedanjega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki bo gotovo potrjen v Evropskem parlamentu in bo tako lahko še naprej predstavnik jezikovnih in narodnih skupnosti, ki živijo v alpskem loku na italijanskem severo-vzhodu.

Na občinski ravni Svet slovenaskih organizacij podpira županske kandidate in kandidate za občinske svet, ki so izraz Slovenske skupnosti, edine samostojne stranke Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo, da je samostojno nastopanje prava osebna izkaznica naše narodne skupnosti v odnosu do institucionalnih in političnih predstavnikov.

Tiskovni urad SSO

Za novo konvecijo z radiotelevizijsko hišo RAI

Ksenija Dobrila, Walter Bandelj, podtajnik Vito Crimi in ravnatelj Fabrizio Ferragni

V Rimu se je danes odvijal pomemben sestanek glede prihodnjega delovanja slovenskega programskega in informativnega oddelka na deželnem sedežu državne radiotelevizijske ustanove RAI. Predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila sta se srečala z državnim podtajnikom pri predsedstvu vlade Vitom Crimijem in ravnateljem za institucionalne zadeve državne radiotelevizijske hiše RAI Fabriziom Ferragnijem. Tako podtajnik Crimi kot ravnatelj Ferragni sta na pogovor povabila še nekatere njune sodelavce.

Glavna tema sestanka je bila obnova konvecije RAI. Oba predstavnika krovnih organizacij sta sogovornikoma predstavila dokument, ki zaobjema aktualne finančne, tehnične in upravne potrebe za avtonomno delovanje deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Med temi so najbolj pereče posodobitev oddajnikov, proračunska avtonomija in povišanje števila radijskih ter televizijskih ur v slovenskem jeziku.

Podajnik Crimi in ravnatelj Ferragni sta pozitivno ocenila dokument. Potrebe, ki so v njem nakazane so po njunem mnenju popolnoma upravičene in potrebno jim je ugoditi. V tem smislu bo podoben sestanek sklican še enkrat v mesecu juliju.

Na koncu srečanja je bila še prilika za omembo stanja tednikov Novega glasa in Novega Matajurja ter štirinajstdnevnika Dom, ki imajo status manjšinskih medijev in torej so upravičeni za posebno financiranje. Tudi s tem se je podtajnik Crimi strinjal in obljubil pozitivno rešitev, kot je bilo to urejeno za Primorski dnevnik pred kakšnim mesecem.

V večnost je odšla prof. Lojzka Bratuž

Prof. Lojzka Bratuž

K božjemu Očetu je odšla prof. Lojzka Bratuž, hčerka goriškega mučenca Lojzeta Bratuža in pesnice Ljubke Šorli. Poučevala je na slovenskih šolah in na Univerzi v Vidmu, napisala je več knjig o slovenski književnosti, ljubila je glasbo in cerkveno petje, več let je bila predsednica ZCPZ – Gorica​. Na letošnji Prešernovi proslavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za življensko delo. Sodelovala je tudi pri Svetu slovenskih organizacij in bila predsednica Deželnega sveta SSO.

Prof. Lojzka Bratuž in predsednik SSO Walter Bandelj

Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod.

https://www.noviglas.eu/danes-ponoci-je-umrla-prof-lojzka-bratuz/

Predstavitev projekta PRIMIS v Benetkah

Na sedežu Dežele Veneto v Benetkah je v četrtek, 28. marca potekala predstavitev strateškega projekta PRIMIS – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin.

Projekt temelji na večletnem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki je doseglo svoj višek v strateškem projektu JEZIKLINGUA. Nov projekt PRIMIS je nadaljevanje tega sodelovanja, obogaten pa je s prisotnostjo skupnosti Cimbrov, Ladincev in Furlanov. Zasledoval bo krepitev jezikovne kulturne in naravne dediščine avtohtonih skupnosti in bo valoriziral njih edinstveno kulturno bogastvo v turistične namene, saj želi povečati povpraševanje po trajnostnem turizmu na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Veneta. Zato so deležniki projekta tako člani avtohtonih skupnosti kot tudi turisti, turistični operaterji, mladi in prebivalci projektnega območja.

Projekt PRIMIS je vreden 2,8 milijona evrov, začel se je januarja letos in se bo zaključil decembra 2021. Vodilni partner je Italijanska unija s sedežem v Kopru, ki bo koordinirala projektne aktivnosti še devetih partnerjev, to so javne uprave in druge institucije in ustanove iz Slovenije, FJK in Veneta. Projekt je predstavil projektni vodja Maurizio Tremul, v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji sta med partnerji krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki bosta skupaj delovali v okviru ustanovljenega Ciljnega začasnega združenja PROJEKT ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ostali partnerji so še: Dežela Veneto, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, RRA Zeleni Kras, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Fondazione Centro Studi Comelico e Sappada in LAS Venezia Orientale.

Poglavitni cilji strateškega projekta PRIMIS so: vzpostavitev 4 multimedijskih središč za širjenje znanja o posebnostih avtohtonih jezikovnih skupnosti, multimedijska platforma, digitalni vodič, izdaja večjezičnih vodnikov za turiste, delavnice za turistične operaterje in društva, turistični slovar in obnova palače Gravisi Buttorai v Kopru. Posebna pozornost bo posvečena promociji avtohtonih narodnih skupnosti z organizacijo različnih kulturnih dogodkov in ovrednotenjem skupnega čezmejnega kulturnega prostora.

Na predstavitvi v Benetkah je odbornica za jezikovne manjšine Dežele Veneto Manuela Lanzarin takole poudarila: »Projekt krepi oprijemljivo in nematerialno kulturno dediščino avtohtonih jezikovnih skupnosti kot dodano vrednost za gospodarski razvoj ter kulturni in trajnostni turizem na ozemljih, kjer se bo izvajal. Spoznavanje posebnosti ozemlja prispeva k temu, da zgodovina postane razumljiva, in to še posebej za mlajše generacije, s krepitvijo lokalnih identitet in utrjevanjem avtonomije.«

Z njo je bil enakih misli tudi predsednik SSO Walter Bandelj, ki je podčrtal, da so avtohtone narodne skupnosti in jezikovne manjšine veliko bogastvo našega teritorija. Potrebno jih je primerno valorizirati in promovirati. Projekt PRIMIS gre prav v to smer in z »nadaljevanjem plodnega sodelovanja med narodnima skupnostma v obeh sosednjih državah bo zagotovo prispeval k večjemu gospodarskemu razvoju in promociji ozemlja«. Tudi predsednica  SKGZ Ksenija Dobrila je pozdravila sodelovanje obeh narodnih skupnosti, podčrtala je, da projekt promovira dediščino z inovativnimi prijemi in si od njega lahko veliko obetamo, saj »bo Primis imel v svojem fokusu promocijo tako snovne kot nesnovne dediščine«.

Sodelovanje podpira tudi Slovenija, ki jo je v Benetkah predstavljal sekretar USZS Robert Kojc: »Pomembno je, da se poznamo, razumemo drugega, tudi z vidika zgodovine in kulture. To so mostovi, ki jih gradimo in nas lahko združujejo, to je evropski duh, v katerem živimo. Slovenska in italijanska manjšina sta pomembna člena v tem dojemanju in gradnji prihodnosti, ki mora biti skupna.« Programi čezmejnega sodelovanja so pomemben dejavnik pri utrjevanju evropske kohezije in ustvarjanju novih mrež med inštitucijami različnih evropskih držav. Pomembno in lepo je, da so manjšine vpete v te procese, ki gradijo bodočnost evropskega kontinenta v duhu kulturne rasti, sodelovanja in gospodarskega napredka.

Avtor: LC
Vir: Novi glas, 4. april 2019

V polnosti je sprejel raznolikost goriških vernikov

Predsednik SSO Walter Bandelj izrazil sožalje ob smrti upokojenega goriškega nadškofa Dina De Antonija

V petek je deželni predsednik SSO Walter Bandelj naslovil na goriškega nadškofa msgr-ja Carla Redaellija pisna sožalja ob smrti upokojenega nadškofa Dina De Antonija. “V imenu Sveta slovenskih organizacij in v mojem osebnem imenu Vam izražam občuteno sožalje ob odhodu msgr. Dina De Antonija, upokojenega goriškega nadškofa. Kljub bolečini, ki nam jo povzroča njegova izguba, verujemo, da ga je nebeški Oče, katermu je msgr. De Antoni posvetil lastno življenje in delo, sprejel z neizmerno ljubeznijo, katere je samo On sposoben in katere umrli in vstali Kristus predstavlja najbolj svetlo pričevanje” je zapisal predsednik Bandelj.

Walter Bandelj, Drago Štoka, msgr Dino De Antoni (vir: Novi Glas)

Dodal je tudi, da se Slovenci na Goriškem “želimo še naprej spominjati na nadškofa Dina kot pastirja, ki je sprejel to goriško čredo v polnosti njenih različnih kultur, jezikov in narodnosti, od katerih goriška Cerkev črpa lastno identiteto.”

Predsednik SSO je pismo nadškofu Redaelliju zaključil s prepričanjem, da bosta slovenskim vernikom na Goriškem ostali “dragoceni pozornost in spoštovanje, s katerima je znal voditi slovenske vernike. Naj počiva v božjem miru!

Odprta vprašanja so bila vzeta na znanje

Podtajnik Stefano Buffagni obljubil posredovanje.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Ksenija Dobrila – arhivska slika

Predsednika SSO in SKGZ ter predsednica Paritetnega odbora so se v Rimu srečali s podtajnikom Stefanom Buffagnijem na ministrstvu za deželne zadeve in avtonomije. Walter Bandelj (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in Ksenija Dobrila (Paritetni odbor) so vladnemu predstavniku predstavili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJk in potrebo, da bi se končno že sklicalo vladno omizje. Slednje namreč se že dalj časa ni sestalo, med tem pa se je nabralo, kar nekaj vprašanj, za katere bi bilo potrebno dobiti konkretno rešitev.

Predsednik SSO Walter Bandelj je izpostavil vprašanje slovenskega zastopstva v poslanski zbornici in parlamentu in konvecije RAI. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je podtajnika seznanil s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi in s težavami, ki jih prinaša protikorupcijski zakon. Predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila je spodbudila, da bi se o omenjenih in še drugih zadevah čim prej sestalo vladno omizje.

Podtajnik Stefano Buffagni je predsednikoma Bandlju in Pavšiču ter predsednici Dobrilovi zagotovil poglobitev izpostavljenih vprašanj. Glede slovenskega predstavništva v pralamentu pa je obljubil posredovanje pri kolegih, ki sedijo v dveh parlamentarnih zbornicah.

V ospredju vladno omizje, zastopstvo, Narodni dom in konvecija RAI

Predsednika SSO in SKGZ se bosta danes sestala z vladnim podtajnikom Stefanom Buffagnijem.

Viminal, ministrstvo za notranje zadeve v Rimu

Delovanje manjšinskega vladnega omizja, parlamentarno zastopstvo za slovensko narodno skupnost, vprašanje vrnitve Narodnega doma ob stoletnici požiga in obnova konvencije med RAI-em in vlado v zvezi s slovenskim oddelkom deželnega sedeža državne televizije predstavljajo osrednje teme na srečanju na minisrstvu za dežele in avtonomije, ki bo jutri, v torek, v Rimu. S podtajnikom Stefanom Buffagnijem, predstavnikom Gibanja petih zvezd, se bodo pogovarjali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Rimska vlada je pred leti formalizirala dialog s predstavniki slovenske narodne skupnosti z umestitvijo vladnega omizja, ki ga vodi podtajnik na notranjem ministrstvu, ligaš Nicola Molteni. Vladno omizje se je predvsem pod vodstvom podministra Filippa Bubbica sestalo večkrat in obravnavalo vrsto vprašanj, ki so bila prvenstveno vezana na zaščitni zakon. Od umestitve nove vlade marca lani, se vladno omizje (v njem sedita oba predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora) še ni sestalo.

Ob možnosti, da se bo besedilo ustavnega zakonskega predloga o nižanju števila parlamentarcev v obravnavi v Poslanski zbornici spremenilo, postaja vprašanje slovenske zastopanosti v obeh vejah parlamenta še bolj aktualno. Doslej so predstavniki manjšine izvedli že nekaj pobud v to smer. Srečanje na ministrstvu za dežele želi pospešiti prizadevanja za dosego cilja, ki ga obravnava sam zaščitni zakon.

Glede Narodnega doma v Ul. Filzi gre posebej izpostaviti dogovor, ki sta ga septembra 2017 v Rimu podpisala takratna zunanja ministra Republike Slovenije in Italije. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je kolegu Karlu Erjavcu obljubil, da bo osrednje kulturno središče vrnjeno naši skupnosti leta 2020 ob stoletnici njegovega požiga.

Konvencijo med vlado in RAI-em so v zadnjih letih podaljšali že petkrat. Potrebno je določiti vsebine nove konvencije, ki upošteva pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ta gredo v smer večje avtonomije, tako finančne kot programske, kar je že veljalo pred letom 2013, in tudi, kar zadeva figuro vodilnega v kadrovski strukturi programskega oddelka.

Trst, 4. marca 2019

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

IZŠLA JE MLADIKA 1-2/2021

V Fokusu: Slovenci v Argentini trideset let po demokratizaciji domovine

S prvo številko 2021 Mladika začenja 65. letnik neprekinjenega izhajanja. Ne gre za okroglo številko, vsekakor pa za pomemben podatek, ki potrjuje, da je Mladika najstarejša revija na Tržaškem. Da ji je to uspelo, pomeni, da je nastala na zdravih temeljih in s pravimi nameni. Na to opozarja avtor uvodnika Sergij Pahor, ki je k uredništvu revije pristopil nekoliko kasneje, se pa spominja vseh sodelavcev revije, ki so se nesebično trudili zanjo – ustanovitelja Jožeta Peterlina ter Dušana Jakomina, France Jeza, Makša Šaha, Martina Jevnikarja, Vinka Beličiča in druge. Spominja se tudi obiskov tiskarne Graphis in tiskarjev Štavarja in Stuparja. Mladika je z leti uvedla nove rubrike, ustanovila natečaj, mladinsko prilogo Rast, z revijo pa se je z leti razvila tudi založniška knjižna dejavnost.

V novem letniku bodo tri nove stalne rubrike; o šolskih vprašanjih bo razmišljala ravnateljica Elisabetta Kovic iz Gorice, ki v tej številki predstavi zgodovino in začetke organiziranega šolskega sistema, v času industrijske revolucije, od vrtcev in sirotišnic naprej. Profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani Roman Globokar bo v tem letniku pisal o krščanskem pogleu na družbena in moralna vprašanja – tokrat spregovori o okrožnici papeža Frančiška Vsi smo bratje (Fratelli tutti), v kateri spodbuja k vesoljnemu bratstvu, predvsem v času krize, ki jo je povzročila epidemija covid-19.

V rubriki Fokus se predstavlja življenje in delovanje Slovencev v Argentini trideset let po demokratizaciji Slovenije v težkem času preizkušnje zaradi pandemije; izrčpno so o tem spregovorili: predsednik krovne organizacije Zedinjene Slovenije Jure Komar, dejavna čalnica cerkvenega občestva Slovencev v Bueos Airesu Nadica Kopač Grohar, šolski referent Zedinjene Slovenije Marcelo Brula, podravnateljica Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka Tatjana Modic Kržišnik, glavna urednica lista Svobodna Slovenija Mariana Poznič Mazieres, urednik revije Slovenske kulturne akcije Meddobje, podjetnik in častni konzul Republike Slovenije v Buenos Airesu Heri Zupan, profesorica na Srednješolskem tečaju in odbornica Zedinjene Slovenije Miriam Oblak.

V rubriki Gospodarstvo analizirajo zamejsko družbeno gospodarstvo v zdajšnji preobleki, in sicer tesno vez med skupino KB1909 in družbama Dom ter Alpe.

V rubriki Pričevanja Erika Jazbar raziskuje življenje in smrt žrtve slovenske revolucionarne roke, Benečana Alojzija Obida (1900–1944), pogovori se tudi z nekaterimi pričevalci. Anja Dular pa piše o Lidiji Zwitter Matthews, londonski dopisnici ameriške Prosvete med drugo svetovno vojno.

Spominu tržaškega slikarja, ljubitelja marin, Deziderija Švare, ki je umrl na božični dan lani v 87. letu starosti se klanja Magda Jevnikar z zapisom o njegovem življenju in delu. Božo Cerar spregovori o slovenskem domoljubu, ki je živel in deloval v Clevelandu v ZDA, Edvard Gobec, Ivica Švab pa se v svojem zapisu spominja nedavno preminulega profesorja in ravnatelja, člana in tudi podpredsednika slovenske Vincencije konference v Ialiji, Alda Stefančiča.

Rubrika Ekologija ponuja v razmislek pereča vprašanja, s katerimi se spopada naš sodobni svet: omenja se delo britanskega naravoslovca Davida Attenborougha, ki je nedavno posnel dokumentarec, v katerem obravnava škodo, ki jo je človek zadal planetu.

V rubriki Literatura je objavljenih nekaj priporočenih del na 48. literarnem natečaju revije Mladika, in sicer zgodba Darinke Kozinc Begunček jaz, begunčica ti, pesmi Nike Čok Mementi, in cikel pesmi Maje Smotlak Drevod in želod.

V rubriki Prebrali so za vas Martin Brecelj predstavi knjigo Sandra Oblaka Z udarno pestjo. Magda Jevnikar predstavi razstavo Grafika Slovencev v Italiji, ki je virtulano na ogled v Centru Lojze Bratuž v Gorici; Ivan Žerjal pa piše o virtualni razstavi ob osemdesetletnici umetnika Klavdija Palčiča, ki je bila na ogled v Kulturnem domu v Gorici.

V rubriki Iz tiskarne je objavljen seznam novejših del slovenskih avtorjev v Italiji.

V rubriki Primorski glasbeniki skozi čas in prostor Franc Križnar piše o violinistki in operni pevki iz Trsta Katji Kralj, v rubriki Umetnost pa Mojca Polona Vaupotič piše o kiparju Zmagu Posegi.

Dragica Motik poroča o konferenci Društva katoliških pedagogov Slovenije Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Mitja Petaros, v rubriki Numizmatika, piše o obletnici samostojne Slovenije na zbirateljskih evrskih kovancih.

V osrednjih straneh revije je z novicami iz zamejstva in zdomstva bogata rubrika Antena.

Pri mladinskem listu-prilogi Rast so sodelovali Jernej Močnik, ki v uvodniku piše o pojavu izbrisanja na družbenih omrežjih, Jakob Tul piše o pomenu glasbe za mlade, Ivan Boškin razmišlja o pomenu zaupanja in resnice v medosebnih odnosih in v širjenju informacij. Urška Petaros predstavi uspešno Netflix serijo Damin gambit. V rubiki Slovenskega kulturnega kluba so objavljeni tretjeuvrščeni prispevki na literarnen natečaju SSK in pogovori z njihovimi avtorji, ti so: Nika Starec, Tanja Knez in Elisa Sartori.

Mladiko lahko berete na spletni povezavi
http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/02/Ml21-01-skup.pdf

Pismo papeža Frančiška ob letošnjem postu

»Glejte, v Jeruzalem gremo…« (Mt 20,18).
Post: čas za prenovo vere, upanja in ljubezni.

Dragi bratje in sestre,

ko Jezus svojim učencem naznani svoje trpljenje, smrt in vstajenje v izpolnitev Očetove volje, jim razkrije globok pomen svojega poslanstva in jih pokliče, naj se mu pridružijo za odrešenje sveta. 

Ko hodimo po poti posta, ki nas vodi k velikonočnim praznovanjem, se spominjamo Njega, ki »je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8). V tem času spreobrnjenja prenovimo svojo vero, zajemimo »živo vodo« upanja in z odprtim srcem sprejmimo Božjo ljubezen, ki nas spreminja v brate in sestre v Kristusu. Med velikonočno vigilijo bomo obnovili obljube našega krsta, da se bomo po delovanju Svetega Duha prerodili v nove moške in ženske. A že pot posta je, tako kot celotno krščansko potovanje, vsa v luči vstajenja, ki spodbuja čustva, drže in odločitve tistega, ki hoče slediti Kristusu.

Post, molitev in miloščina, kot jih je predstavil Jezus v svojem oznanjevanju (prim. Mt 6,1-18) so pogoji in izrazi našega spreobrnjenja. Pot uboštva in odpovedi (post), ljubeč pogled na ranjenega človeka (miloščina) ter sinovski pogovor z Očetom (molitev) nam omogočajo, da utelesimo iskreno vero, živo upanje in dejavno ljubezen.

1. Vera nas kliče, naj sprejmemo resnico in postanemo njene priče pred Bogom in pred vsemi brati in sestrami.
V tem postnem času sprejeti in živeti resnico, ki se je razodela v Kristusu, pomeni najprej pustiti, da nas doseže Božja beseda, ki nam jo iz roda v rod posreduje Cerkev. Ta resnica ni konstrukcija razuma, pridržana za nekaj izbranih, vzvišenih ali imenitnejših umov, ampak je sporočilo, ki ga lahko sprejmemo in razumemo z inteligenco srca, ki je odprto za veličino Boga, ki nas ljubi prej, preden se mi sami tega zavemo. Ta resnica je Kristus sam, ki je s tem, da je do konca prevzel našo človeškost, postal pot – zahtevna a vsem odprta – ki vodi k polnosti življenja.

Post, živet kot izkustvo pomanjkanja, vodi tiste, ki ga živijo v preprostosti srca, k ponovnemu odkritju Božjega daru in k razumevanju resničnosti naše ustvarjenosti po njegovi podobi in podobnosti, ki v Njem dobi svojo izpolnitev. Ko človek, ki se posti, doživlja izkustvo sprejetega uboštva, postane ubog z ubogimi in »kopiči« bogastvo prejete in podeljene ljubezni. Post, ki je tako razumljen in živet, pomaga ljubiti Boga in bližnjega, kolikor je ljubezen, kakor uči sv. Tomaž Akvinski, nagnjenje, ki je osredinjeno na drugega, ker ga ima za edino sebi enako bitje (prim. Okrožnica Vsi bratje, 93).

Post je čas, da verujemo oziroma da sprejmemo Boga v svoje življenje in mu dovolimo, da »prebiva« pri nas (prim. Jn 14,23). Postiti se pomeni osvoboditi naše življenje tega, kar ga obremenjuje, tudi od zasičenosti z informacijami – resničnih ali lažnih – in potrošniških proizvodov, da bi odprli vrata svojega srca Njemu, ki k nam prihaja ubog v vsem, a »poln milosti in resnice« (Jn 1,14): Božji Sin Odrešenik.

2. Upanje kot »živa voda«, ki nam omogoča nadaljevanje poti 
Samarijanka, ki jo Jezus prosi, naj mu da piti pri vodnjaku, ne razume, ko ji pravi, da bi ji lahko dal »žive vode« (Jn 4,10). Na začetku seveda misli na materialno vodo, Jezus pa misli na Svetega Duha, ki ga bo on v obilju dal v velikonočni skrivnosti in ki v nas vliva upanje, ki ne razočara. Že v napovedovanju svojega trpljenja in smrti Jezus oznani upanje, ko pravi: »in tretji dan bo vstal« (Mt 20,19). Jezus nam govori o prihodnosti, ki jo je odprlo Očetovo usmiljenje. Upati z njim in zaradi njega pomeni verovati, da se zgodovina ne konča z našimi napakami, našim nasiljem, krivicami in grehom, ki križa Ljubezen. Pomeni iz odprtega srca zajemati Očetovo odpuščanje.

V sedanjem ozračju zaskrbljenosti, v katerem živimo in v katerem se vse zdi krhko in negotovo, bi lahko govorjenje o upanju delovalo kot provokacija. Postni čas je namenjen upanju, da bi svoj pogled spet usmerili na Božjo potrpežljivost, ki še naprej skrbi za svoje stvarstvo, medtem ko smo mi z njim pogosto grdo ravnali (prim. Okrožnica Bodi hvaljen, 32-33.43-44). Upanje je v spravi, h kateri nas zavzeto spodbuja sv. Pavel: »Spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20). Ko v zakramentu, ki je v srcu našega procesa spreobrnjenja, sprejmemo odpuščanje, postanemo tudi sami razširjevalci odpuščanja: ker smo ga sami prejeli, ga lahko ponujamo s tem, da smo sposobni živeti pozoren dialog in da sprejmemo vedenje, ki bodri človeka, ki je bil ranjen. Božje odpuščanje tudi po naših besedah in dejanjih omogoči, da živimo veliko noč bratstva. 

V postu bodimo bolj pozorni, da bomo govorili »besede, ki vračajo moč, krepijo, tolažijo in spodbujajo in ne za besede, ki ponižujejo, žalostijo, razburjajo in zaničujejo« (Okrožnica Vsi bratje, 223). Včasih je za prebuditev upanja dovolj biti plemenit človek, »ki odloži svoje nujne skrbi, da bi izkazal pozornost, naklonil nasmeh, rekel spodbudno besedo in sredi tolike brezbrižnosti komu prisluhnil« (prav tam, 224).

V zbranosti in v tihi molitvi nam je upanje dano kot navdih in notranja luč, ki osvetljuje izzive in izbire našega poslanstva: zato je bistveno, da se zberemo za molitev (prim. Mt 6,6) in na skrivnem srečamo Očeta nežnosti.

Živeti post z upanjem pomeni čutiti, da smo v Jezusu Kristusu priče novega časa, v katerem Bog »vse dela novo« (prim. Raz 21,1-6). Pomeni dobiti Kristusovo upanje, ki da svoje življenje na križu in ki ga Bog obudi tretji dan, »vselej … vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15).

3. Ljubezen, živeta po Kristusovih stopinjah, v pozornosti in sočutju do vsakogar, je najlepši izraz naše vere in našega upanja. 
Ljubezen se veseli, ko vidi, da drugi raste. Zato tudi trpi, ko se drugi znajde v stiski: sam, bolan, brezdomec, zaničevan, v potrebi … Ljubezen je vzgib srca, zaradi katerega izstopimo iz sebe ustvari vez medsebojne podelitve in občestva.

»Z družbeno ljubeznijo je mogoče zoreti za civilizacijo ljubezni, h kateri se lahko čutimo vsi poklicani. Ljubezen lahko s svojim univerzalnim dinamizmom vzpostavi nov svet, ki ni jalovo čustvo, temveč najboljši način za dosego učinkovitih poti razvoja za vse« (VB, 183).

Ljubezen je dar, ki daje smisel našemu življenju in po katerem gledamo na tistega, ki je v pomanjkanju, kot na člana naše družine, na prijatelja, na brata. Če nekaj malega podelimo z ljubeznijo, tega ni nikoli konec, ampak se spremeni v zalogo življenja in sreče. To se je zgodilo z moko in oljem vdove iz Sarepte, ki je dala kolaček preroku Eliju (prim. 1 Kr 17,7-16); in s hlebi, ki jih je Jezus blagoslovil, razlomil in dal učencem, da so jih razdelili množici (prim. Mr 6,30-44). Tako se zgodi z našo miloščino, pa naj bo majhna ali velika, ki je dana z veseljem in preprostostjo.

Živeti post ljubezni pomeni poskrbeti za tistega, ki trpi, ki je zapuščen ali v stiski zaradi pandemije Covid-19. V razmerah velike negotovosti glede jutrišnjega dneva, ko se spominjamo besede, ki jo je Bog namenil svojemu Služabniku: »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil« (Iz 43,1), s svojo ljubeznijo podarimo besedo zaupanja in dajmo drugemu čutiti, da ga Bog ljubi kot sina.

»Samo s pogledom, zazrtim v obzorje, ki ga je spremenila ljubezen, lahko vidimo dostojanstvo drugega človeka. Zaradi takšnega pogleda, v katerem odseva priznanje in spoštovanje do revežev in njihovega neizmernega dostojanstva, spoštovanje njihovega življenjskega sloga in njihove kulture, so ubogi resnično integrirani v družbo« (VB, 187).

Dragi bratje in sestre, vsaka etapa življenja je čas, da verujemo, upamo in ljubimo. Naj nam ta klic, da bi post živeli kot pot spreobrnjenja, molitve in podelitve naših dobrin, pomaga, da bomo v svojem skupnem in osebnem spominu ponovno ovrednotili vero, ki prihaja od živega Kristusa, upanje, ki ga oživlja piš Duha, in ljubezen, katere neizčrpni vir je usmiljeno Očetovo srce. 

Marija, Odrešenikova Mati, zvesta pod križem in v srcu Cerkve, naj nas podpira s svojo pozorno prisotnostjo, in blagoslov Vstalega naj nas spremlja na poti proti velikonočni svetlobi.

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 11. novembra 2020, god sv. Martina iz Toursa

Frančišek

Vir: katoliška-cerkev.si

Čestitke Božu Zuanelli in Paticku Quaggiatu

Svet slovenskih organizacij izreka letošnjima prejmnikoma priznanj ob dnevu slovenske kulture Božu Zuanelli in Patricku Quaggiatu iskrene čestitke. Priznanji, ki sta jima izročili Ksenija Dobrila in Walter Bandelj v imenu dveh krovnih organizacij SKGZ in SSO, sta majhen poklon za njuno vsestransko delo v korist kulturni omiki, slovenskemu jeziku in narodni zavesti Slovencev v Furlaniji Julijski krajini.

Posebno nas veseli, da je prejemnik priznanja duhovnik Božo Zuanella, ki svojo duovniško službo opravlja med rojaki v videmski pokrajini. Prvo sveto obhajilo, ki je lani prvič potekalo izključno v slovenskem jeziku, je prav gotovo sad njegovih dolgoletnih prizadevanj, da se prizna pravica do rabe slovenskega jezika tudi pri podelitvi zakramentov.

Še posebno pa se tudi veselimo podelitve priznanja mlademu skladatelju Patricku Quaggiatu. SSO se skupaj z drugo krovno organizacijo SKGZ zahvaljuje komisiji, da je znala upoštevati tudi potrebo po ovrednotenju mladih predstavnikov slovenske kulture v Furlaniji Julijski krajini.

Walter Bandelj (SSO), Ksenija Dobrila (SKGZ), Božo Zuanella in Patrick Quaggiato

ODTISI SVETLOBE. Tam notri je vse naše življenje …

Proslava ob dnevu slovenske kulture, ki jo prirejata krovni organizaciji SKGZ in SSO v sodelovanju s Kinoateljejem, bo 8. februarja ob 19. uri.

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta jo letos krovni organizaciji SKGZ in SSO zaupali ekipi Kinoateljeja bo potekala letos pod ODTISI SVETLOBE. Tam notri je vse naše življenje … Zaradi posebnega čas, ki je vezan na izredne razmere zaradi nevarnosti okužbe s koronavirusom bo letošnja proslava potekala preko socialnih omrežij in preko televizije.

Premierno bo predstava predvajna v ponedeljek, 8. februarja 2021, ob 19. uri v živo preko Kinoateljejevega YouTube kanala. Sledili bodo dve ponovitvi 14. ter 18. februarja preko televizijskega prenosa na Slovenskem programu Deželnega sedeža RAI za FJK.

Letošnja slavnostna govornica bo arhitektinja Vidi Rucli. Predsednika SKGZ in SSO, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, pa bosta vročila priznanja krovnih organizacij za zasluge na kulturnem področju. Letošnji program bo zaznamovala govorica mladih, pod režijo se podpisuje Leo Černic.

S filmom ODTISI SVETLOBE. Tam notri je vse naše življenje … želi Kinoatelje izpostaviti bogastvo in dragocenost avdiovizualne dediščine Slovencev v Italiji, ki kliče po tem, da jo uredimo in začnemo tudi primerno vrednotiti. Ljudje puščamo v gibljivih podobah odtise življenja. Vsaka skupnost, še posebej manjšinska, ima rada svoje izročilo, a projekcija v bodočnost je zreli sad, ki ga je treba pri rasti spremljati, negovati. Bolj enostavno je navezovanje na uveljavljeno tradicijo, ki se nam zdi zanesljiv in trajen proizvod stoletij. Vendar delo za bodočnost je prav ustvarjanje novega, preoblikovanje in preseganje obstoječega izročila, ki je pričevanje in dediščina preteklosti in bogastvo vsake skupnosti. Zato pa ni železna srajca, ampak odskočna deska. Delo za bodočnost je ustvarjanje novega izročila. Kot so naši predniki ustvarili svojo dediščino, tudi mi gradimo za bodočnost novo dediščino, ki jo lahko zapišemo v podobe filma, rahle a trajne.

Toplo vabljeni k ogledu!

SSO posegel ob uvedbi novih omejitev za prehajanje meje

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je z dopisom seznanil ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja in ministrico Heleno Jaklitsch z zaskrbljenostjo zaradi novih omejitev za prehajanje slovesnko-italijanske meje.

“Danes zjutraj smo dobili novico, da je Republika Slovenija po novem in to že od jutri dalje odredila ob prehodu meje obvezno priložitev potrdila o negativnem testu na koronavirus tudi za čezmejne delavce in šolarje”, je ugotovil predsednik SSO.

“Sporočam vama, da bo ta ukrep zelo otežkočil življenje Slovencev in drugih občanov iz FJK, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji. Po novem bodo namreč morali opraviti privaten bris v Italiji, ker nimajo zdravstvenega kritja v Sloveniji.  Za štiričlansko družino, ki se vsaki dan prehaja mejo bo to pomenilo mesečni strošek več kot 1.000,00 evrov” je v nadaljevanju zapisa navedel Bandelj in pri tem omenil, da bodo morali ta postopek opraviti tudi mladostniki, ki so starejši od 13 let.

Deželeni predsednik Sveta slovenskih organizacij je svoje pismo zaključil z ugotovitvijo, da so številke okuženih s koronavirusom precej nižje od slovenskim razmer. Zaradi tega je ministra Logarja in ministrico Jaklitschevo pozval k razumevanju in zaprosil, da se ta ukrep spremeni in prilagodi tako, da se upošteva zadovoljivo epidemiološko stanja v deželi Furlaniji Julijski krajini.

Četrtek, 4. februarja 2021 

SSO poziva k podpisu evropske pobude za boljši status regij z manjšinami v Eu

Svet slovenskih organizacij poziva k podpisu evropske pobude za boljši status regij z manjšinami v Evropski uniji in ki jo podpira tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Trenutno se po vsej Evropi podpisuje pobuda, ki je velika priložnost tudi za Slovence v zamejstvu. Če bi pobuda uspela, bi lahko naše manjšine črpale sredstva iz kohezijskih sredstev EU, kar bi zelo pomagalo pri ohranjanju slovenstva v zamejstvu.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu hkrati opozarja, da je to priložnost tudi za obmejna območja Slovenije, kot sta Istra in Pomurje, saj bi tudi ti območji lahko črpali dodatna evropska sredstva zaradi prisotnosti italijanske in madžarske manjšine.

Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih potrebnih je tudi že preseglo predpisan kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. 

Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja.

Svoj podpis lahko prispevate na tej povezavi oziroma na spletni strani SIGNITEUROPE.COM in tako pomagate Slovencem v zamejstvu.

Od kar Evropska unija deluje po Lizbonski pogodbi imajo njeni državljani novo možnost za uveljavljanje svojih interesov in predlogov, kako upravljati skupno evropsko prihodnost. »Evropska državljanska pobuda« je instrument, v skladu s katerim če pobudniki zberejo v vseh državah članicah EU vsaj en milijon podpisov, pri tem pa mora vsaj sedem držav prekoračiti določen kvorum, je Evropska komisija dolžna vsebinsko obravnavati njihovo pobudo. Do sedaj je bilo uspešnih le šest takšnih pobud, trenutno pa so zelo blizu uspehu evropske narodne manjšine. Te želijo, da bi bile obmejne regije, kjer prebivajo narodne manjšine, deležne posebnih spodbud iz evropskih kohezijskih sredstev. Prav obmejne regije in regije s pristnostjo manjšin namreč pogosto pesti izseljevanje in slaba ekonomska razvitost. Uspeh evropskih narodnih manjšin bi bil tudi uspeh Slovencev v zamejstvu.

Poizv za podpis evropske pobude je SSO objavil tudi na lastni Facebook strani.

Slovenskim kmetom v FJK je treba zagotoviti popis v slovenščini

Stekel je 7. splošni popis kmetijstva v Italiji. Kmečka zveza poziva ISTAT

Z novim letom se je v Italiji začel vsedržavni popis kmetij. S tem v zvezi se je s tiskovnim sporočilom oglasila Kmečka zveza z zahtevo po slovenskih obrazcih.

Vsedržavni inštitut za statistiko ISTAT  je po več mesečnih pripravah javno objavil , da se z 7. janurjem letos  začne 7. vsesplošen  popis kmetijskih podjetji. Popis se v Italiji opravlja približno vsakih 10 let. Prvega so izvedli leta 1961. Tako so te dni tudi nekateri kmetijski podjetniki v naši deželi že prejeli po elektronski pošti s strani ISTAT-a, tozadevne obrazce, navodila ter poziv za njihovo obvezno in pravilno izpolnjevanje. Ampak tudi tokrat samo v italijanskem jeziku, razočarano ugotavljajo pri stanovski organizaciji, ki združuje slovenske kmete v Italiji.

Gre za staro zgodbo, ki jo na žalost že poznamo, piše še v tiskovnem sporočilu Kmečke zveze. Tudi tokrat se je zgodilo, da so odgovorni za splošni popis kmetijstva pri zavodu ISTAT, vsaj v začetni fazi, spregledali pravice slovenskih kmetov v Furlaniji Julijski krajini.

Z namenom, da se ta krivica nujno odpravi in se zagotovijo slovenski narodni skupnosti pravice, ki ji pritičejo, je predsednik Kmečke zveze Franc Fabec naslovil na glavnega direktorja zavoda ISTAT zahtevo po spoštovanju zakonskih pravic Slovencev v Italiji. V njem predsednik slovenske stanovske kmečke organizacije  zahteva, da mora ISTAT, na območjih kjer je prisotna slovenska narodna skupnost v Italiji, zagotoviti celoten postopek tudi v slovenskem jeziku, zaključuje Kmečka zveza svoje tiskovno sporočilo. Glede na širši pomen in važnost , ki ga popis ima tudi za slovensko narodno skupnost v Italiji, Kmečka zveza vabi slovenske kmete v FJK, da zahtevajo popis svojih kmetij v slovenskem jeziku.

Trst, 8. januar 2021

Papež Frančišek: blagosloviti, roditi in najti so trije glagoli, ki v Božji Materi dobijo svojo izpolnitev

Pridiga papeža Frančiška na 54. svetovni dan miru in ob prazniku Svete Marije Božje Matere. Pridigo je ob odsotnosti papeža prebral kardinal Parolin.

Papež Frančišek

Blagosloviti. V 4. Mojzesovi knjigi Gospod zahteva, da sveti služabniki blagoslavljajo njegovo ljudstvo: »Tako blagoslavljajte Izraelove sinove; recite jim: ‘Gospod naj te blagoslovi’« (6,23-24). Ne gre za pobožno spodbudo, to je jasna zahteva. Pomembno je, da duhovniki tudi danes blagoslavljajo Božje ljudstvo, ne da bi se naveličali; pa tudi, da so vsi verniki nosilci blagoslova, blagoslavljajo. Gospod ve, da potrebujemo blagoslov: prva stvar, ki jo je storil po stvarjenju, da je o vsem dobro govoril in da je zelo dobro govoril o nas. Sedaj pa, z Božjim Sinom, ne prejemamo samo besed blagoslova, ampak blagoslov sam: Jezus je Očetov blagoslov. V njem nas Oče, pravi sv. Pavel, blagoslavlja »z vsakršnim blagoslovom« (Ef 1,3). Kadar koli odpremo srce Jezusu, v naše življenje vstopi Božji blagoslov.

Danes slavimo Božjega Sina, Blagoslovljenega po naravi, ki prihaja k nam po Materi, blagoslovljeni po milosti. Marija nam tako prinaša Božji blagoslov. Tja, kjer je ona, pride Jezus. Zato jo moramo sprejeti, kot jo je sprejela sveta Elizabeta, ki jo je povabila v svojo hišo, takoj prepoznala blagoslov in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« (Lk 1,42). Te besede ponavljamo pri Zdravamariji. Ko Mariji pripravimo prostor, smo blagoslovljeni, se pa tudi naučimo blagoslavljati. Marija nas namreč uči, da blagoslov prejmemo tako, da ga delimo. Ona, blagoslovljena, je bila blagoslov za vsakogar, ki ga je srečala: za Elizabeto, za ženina in nevesto v Kani, za apostole v dvorani zadnje večerje… Tudi mi smo poklicani, da blagoslavljamo, da v Božjem imenu govorimo dobro. Svet je močno onesnažen zaradi slabega govorjenja in mišljenja o drugih, o družbi, o samih sebi. Toda obrekljivost kvari, vse izpridi, medtem ko blagoslov prenavlja, daje moč za ponoven začetek. Mater Božjo prosimo za milost, da bi za druge bili veseli prinašalci Božjega blagoslova, kakor je ona za nas.

Roditi je drugi glagol. Sveti Pavel poudarja, da je Božji sin »rojen iz žene« (Gal 4,4). Z malo besedami nam pove nekaj čudovitega: da se je Gospod rodil tako kot mi. Ni se pojavil odrasel, ampak kot otrok; na svet ni prišel sam od sebe, ampak iz žene, po devetih mesecih v Materinem telesu, iz katere si je pustil stkati človeškost. Gospodovo srce je začelo utripati v Mariji, Bog življenja je kisik dobival od nje. Od takrat nas Marija združuje z Bogom, saj se je v njej Bog združil z našim mesom in ga ni več zapustil. Sv. Frančišek je rad dejal: »Marija je Gospoda Veličastva naredila za našega brata« (sv. Bonaventura, Legenda major, 9,3). Ona ni samo most med nami in Bogom, je še več: je pot, ki jo je Bog prehodil, da bi prišel do nas, in je pot, ki jo moramo prehoditi mi, da bi prišli do Nega. Po Mariji srečujemo Boga kakor On hoče: v nežnosti, v intimnosti, v mesu. Seveda, kajti Jezus ni abstraktna ideja, je konkreten, je utelešen, je rojen iz žene in je potrpežljivo rastel. Ženske poznajo to potrpežljivo konkretnost. Mi, moški smo pogosto abstraktni in nekaj hočemo takoj; ženske so konkretne in znajo potrpežljivo plesti niti življenja. Koliko žensk, koliko mater na ta svet rojeva in preraja življenje, ko dajejo prihodnost svetu!

Na svetu nismo zato, da bi umrli, ampak da bi rojevali življenje. Sveta Božja Mati nas uči, da je prvi korak, da bi temu, kar nas obdaja, dali življenje, v tem, da ga ljubimo v sebi. V današnjem evangeliju pravi: »«Vse je ohranila v srcu« (prim. Lk 2,19). Iz srca se rojeva dobro. Kako pomembno je ohranjati čisto srce, varovati notranje življenje, molitev! Kako pomembno je vzgajati srce za skrb, da ima ljudi in stvari za dragocene. Vse se začenja iz tega, iz skrbi za druge, za svet, za stvarstvo. Ne koristi nam, če poznamo veliko stvari in veliko ljudi, če zanje ne poskrbimo. Ko letos upamo na ponovno rojstvo in nova zdravljenja, ne zanemarimo skrbi za. Kajti poleg cepiva za telo potrebujemo tudi cepivo za srce: to je skrb. Če bomo vsi prevzeli skrb za druge, kot je Marija storila za nas, bo to dobro leto.

Najti pa je tretji glagol. Evangelij pravi, da so pastirji »našli Marijo, Jožefa in dete« (v. 16). Niso našli čudovitih in veličastnih znamenj, ampak preprosto družino. Tam pa so v resnici našli Boga, ki je veličina v majhnosti, moč v nežnosti. Toda kaj so storili pastirji, da so našli to, na videz tako nevpadljivo znamenje? Poklical jih je angel. Tudi mi ne bi našli Boga, če ne bi bili poklicani po milosti. Nismo si mogli predstavljati takega Boga, ki se rodi iz žene in z nežnostjo v temelju spremeni svet, toda po milosti smo ga našli. Odkrili smo, da njegovo odpuščanje preraja, njegova tolažba vžiga upanje, njegova prisotnost daje neuničljivo veselje. Našli smo ga, vendar ga ne smemo izgubiti izpred oči. Gospoda namreč ne najdemo enkrat za vselej. Treba ga je najti vsak dan. Zato evangelij pastirje vedno opisuje v iskanju, v gibanju: »hitro so odšli, našli, povedali, vrnili so se ter slavili in hvalili Boga« (vv. 16-17.20). Niso bili pasivni, kajti da bi sprejeli milost, moramo ostati dejavni.

Kaj pa smo mi poklicani, da bi našli na začetku leta? Lepo bi bilo, če bi našli čas za koga. Čas je bogastvo, ki ga imamo vsi, vendar smo nanj ljubosumni, ker ga hočemo uporabiti samo zase. Prositi moramo za milost, da bi našli čas za Boga, za ljudi, za bližnjega, za tistega, ki je sam, ki trpi, ki potrebuje poslušanje in skrb. Če bomo našli čas, da ga bomo podarili, bomo presenečeni in srečni kot pastirji.

Marija, ki je Boga nosila v času, naj nam pomaga, da bomo podarjali svoj čas. Sveta Božja Mati, tebi posvečamo novo leto. Ti, ki znaš ohranjati v srcu, poskrbi za nas. Blagoslovi naš čas in nas nauči, da bomo našli čas za Boga in za druge. Z veseljem in zaupanjem ti vzklikamo: Sveta Božja Mati! In tako naj bo.

Vir: vaticannews.va

Novoletno sporočilo predsednikov Italije in Slovenije

Italijanski predsednik čestital Gorici in Novi Gorici za evropsko prestolnico kulture 2025

Predsednik Republike Italije Sergio Mattarella in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sta svojim državljanom namenila novoletni nagovor. Oba sta izpostavila upanje, da bo v novem letu 2021 cepivo premagalo koronavirus covid-19 in bomo tako lahko spet zaživeli normalno življenje, ki bo polno izzivov. Veliko truda bo potrebnega za odpravo posledic, ki jih je povzročila pandemija, kar ne bo enostavno. Skupno prepričanje dvhe predsednikov je, da je to čas, ko lahko s skupnimi močmi in novimi idejami premagamo tudi še tako negativne posledice, ki jih je človeški družbi prizadejala ta bolezen.

Bourt Pahor: Korona virus bosta premagali znanost in človečnost.

Borut Pahor predsednik republike slovenije. Ras foto vladimir zivojinovic

Žalost in strah sta premagovala dobrota in pogum. Nikoli ne bomo pozabili na tiste med vami, ki se borite v prvih vrstah. Za vedno boste naši srčni heroji“, je povedal slovenski predsednik Pahor. V svojih zaključnih misli je posebej izpostavil potrebo po skupnem delu in sodelovanju. “Končno vidimo ciljno črto. Skupaj gremo proti njej. Skupaj jo bomo tudi prestopili, nikogar ne bomo pustili zadaj. Morda bomo morali prav proti koncu dati od sebe še zadnje moči, a naposled bomo uspeli. Za nič na svetu se ne smemo vdati malodušju. Dajmo najboljše od sebe. Bodimo prizanesljivi, pazimo drug na drugega. Spodbujajmo se. Skupaj bomo zmagali in na novo okrevali. Srečno Slovenija.”

Celoten nagovor predsednika Republike Boruta Pahorja si lahko preberete in ogledate na sledeči povezavi: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EB0EE6236FD13C35C125864E0043A82E?OpenDocument

Sergio Mattarella: Leto 2021 mora biti leto zmage nad koronavirusom in prvo leto zagona

Predsednik Republike Italije Sergio Mattarella

Predsednik Republike Italije Sergio Mattarella je svoje novoletno voščilo italijanskim državljanom začel z ugotovitvijo, da je bilo leto 2020 zaznamovano s pandemijo, ki je vsem prizadela hude udarce, predvsem v zdravstvu in gospodarstvu. V nadaljevanju pa je pozval k novemu upanju, ki ga predstavlja cepivo.

Za predsednika Mattarello sta nadalje pomembni zaupanje in sodelovanje. Evropa se je primerno odzvala in pokazala solidarnost ter trdno željo po skupnih naporih pri premagovanju težav. Pri tem je Mattarella podčrtal pomembno vlogo Italije v evropskem kontekstu in se zahvalil vsem, ki so k temu prispevali svoj delež. V sklopu evropskega sodelovanje je tudi poudaril sodelovanje s sosednjimi državami.

Na koncu svojega nagovora je posebno misel naslovil Gorici in Novi Gorici, ki bosta leta 2025 evropski prestolnici kulture. Izrazil je čestitke za tako pomembno zmago, ki je sad prepričanega čezmejnega sodelovanja in sloni na medsebojnem spoštovanju.

10. številka tržaške revije Mladika posvečena verskemu življenju v času covida-19

Deseta in hkrati zadnja številla revije Mladika v letu 2020 je izšla tik pred božičnimi prazniki. Namesto tradicionalnega uvodnika tokrat revija bralce nagovarja z izborom pesmi na božično tematiko, ki jih je napisala tržaška pesnica Bruna Marija Pertot.

Rubrika Fokus se osredotoča na posebnosti verskega življenja v času pandemije. Tomaž Simčič je pripravil krajše samostojno razmišljanje in pogovore s škofovim vikarjem za slovenske vernike v Trstu Antonom Bedenčičem in vikarjem za slovenske vernike na Goriškem Karlom Bolčino ter z nekaterimi laiki, ki so aktivno vključeni v svoje župnijske skupnosti, in sicer s profesorico verouka na slovenskih višjih šolah v Gorici Mirjam Bratina Pahor, z bančnim uradnikom in članom slovenske župnijske skupnosti na Opčinah Andrejem Štekarjem, publicistom in zgodovinarjem Juretom Bankičem ter zgodovinarko Lilijano Žnidaršič Golec.

V rubriki gospodarstvo je govor o nestrateških podjetjih na Balkanu, omenjajo se predvsem podjetja, vezana na skupino KB1909.

V rubriki Intervju se je Erika Jazbar pogovarjala s prelatom Renatom Podbersičem, in sicer o primorskih duhovnikih, ki so bili preganjani v povojnem času in so prestali kazni v komunističnih zaporih.

V rubriki Ekologija avtor piše o vplivih človekovega neodgovornega in izkoriščevalskega ravnanja z naravo, zaradi katerega je v zadnjih desetletjih izginilo na milijone rastlinskih in živalskih vrst.

Sledi Antena z novicami iz zamejstva in zdomstva. Mitja Petaros v rubriki Naš utrip piše o Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, ki je prvič zaživel junija 1995 in je vseskozi vrednotil delovanje amaterskih gledaliških zasedb v prostoru Slovencev v Italiji.

V rubriki Literatura je objavljena novela Bela sled Majde Arhnauer Subašič, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, in pesem Nike Čok Za dekleta in ženske.

Zgodovinar Renato Podbersič ml. v članku Od Pariza do Rapalla pojasnjuje ozadja v zvezi z določanjem rapalske meje med Italijo in Kraljevino SHS pred sto leti.

V rubriki Pričevanja urednik Mladikine knjižne zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar predstavi poglavje iz zadnje knjige iz zbirke, Zgodbe mojega življenja Zdravka Kalana, v katerem avtor opisuje srečanje z dr. Andrejem Gosarjem. Aleš Brecelj piše o zamolčanih žrtvah med drugo svetovno vojno ali nekaj časa po njej, ki so izginile ali bile umorjene po bratovski roki v okolici Doline pri Trstu.

V rubriki Kultura Mojca Polona Vaupotič predstavi slikarja Vittoreja Carpaccia in beneško renesanso na Slovenskem, Franc Križnar oriše lik in del skadatelja in organista Hrabroslava Otmarja Vogriča.

Uvodno misel v mladinsko prilogo Rast, tokrat na dvanajstih straneh, je napisal Jakob Tul; v svojem članku razmišlja o pandemiji ter njenih posledicah na dijaško in družinsko življenje. Vanja Vogrič je pripravila zanimiv članek z naslovom Zakaj smo ljudje dobri samo za Božič? To vprašanje je postavila različnim sogovornikom, med drugim župniku g. Karlu Bolčini, psihologinji Roberti Sulčič in še drugim prijateljem in znancem, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom. Pri pripravi tega članka so sodelovale še Luna Callin, Laura Drašček in Urška Petaros. Julija Cotič v sodelovanju s Karin Mosetti, Jernejem Močnikom in Manuelom Gecem je pripravila članek-anketo z naslovom Mladi in njihovi svetli trenutki v temnem letu 2020. Lirični članek o jesenskem koronabegu v naravo je napisal Ivan Boškin. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba so objavljeni prispevki v prozi in poeziji, ki so bili nagrajeni na literarnem natečaju Kluba v letu 2019/2020, in sicer: pesmi Boštjana Petarosa (druga nagrada ex aequo za poezijo) in Luca Corettija (druga nagrada ex aequo za poezijo) ter pripovedni prispevek Martine Sosič (druga nagrada za delo v prozi). V reviji je objavljen razpis za novi literarni, likovni in fotografski natečaj 2020/2021.

MLADIKA 10/2020 –  Revija je dostopna na spletni povezavi:
http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2020/12/Ml20-10-skup.pdf

EPK 2025 je izreden uspeh za goriški čezmejni teritorij

Svet slovenskih organizacij izraža veliko zadovoljstvo ob današnji novici, da je bil sprejet skupni projekt občin Nove Gorice in Gorice za evropsko prestolnico kulture. Gre za izreden uspeh za goriški čezmejni teritorij, ki bo dal novega zagona vsem tistim integracijskih smernicam, ki so se sprožil ob demokratizaciji Slovenije in ob njenem vstopu v sklop evropskih inštitucij. Obenem bo to priložnost za nove priložnosti na marsikaterem gospodarskem področju.

Svet slovenskih organizacij čestita delovni skupni, ki je pripravila zmagovit projekt, kakor tudi obema županoma Klemnu Miklaviču in Rodolfu Ziberni, ki so v ta projekt verjeli in ga vseskozi podpirali. Glavni adut tega je bilo dejstvo, da so bili vključen velik spekter družbenih subjektov, ki na dveh straneh meje sooblikujejo kulturno tkivo dveh mest.

Svet slovenskih organizacij je tudi prepričan, da bo ta velika zmaga pripomogla k večjemu vrednotenju jezikovne in kulturne raznolikosti, ki je tudi pomembno pripomogla k zmagi napram drugim konkurenčnim mestom.

Gorica, 18. december 2020                                       Tiskovni urad SSO

Ali gre res za stopicanje na mestu?

Tiskovno sporočilo Sveta slovenskih organizacij

V teh dneh leti na SSO kar nekaj očitkov. Govori se o stopicanju na mestu, o potrebi po dogovarjanju in sodelovanju, o učinkovitosti in še bi lahko naštevali. Res je, veliko skupnega dela in izzivov spada v odgovornost krovnih organizacij. Lahko bi govorili o političnem zastopstvu Slovencev v Italiji, o Narodnem domu, o šolstvu v Kanalski dolini, o jezikovni politiki slovenske narodne skupnosti v Italiji in o veliko drugih temah. Zaradi večje preglednosti in jasnosti pa se bomo opredelili na paradigmatični primer, ki zadeva sejo  Posvetovalne komisije za Slovence pri Deželi Furlaniji julijski krajini in nazorno prikazuje stanje duha v odnosih med krovnima organizacijama.

Primorski dnevnik je edini dnevnik Slovencev v Italiji in ga zato vsi prebiramo, ga bomo prebirali, smo ga podprli in ga bomo v bodoče, tudi ko se z njegovo vsebino v celoti ne strinjamo.

Primorski dnevnik je v letih 2011 dobival iz deželnega proračuna 300.000 € javnih prispevkov. Ko se je financiranje medijev s strani Predsedstva vlade Republike Italiji zataknilo, sta krovni organizaciji priskočili na pomoč tako z dogovarjanjem pri najvišjih vladnih predstavnikih v Rimu kot s finančno pomočjo iz deželnega proračuna, ki je bila s privoljenjem Posvetovalne komisije zvišana od tedanjih 300.000 do sedanjih 900.000 €. To je bistveno pripomoglo k ohranitvi dnevnika. Ta je ponovno zaživel v minulih letih, ko je Predsedstvo italijanske vlade končno stabiliziralo finančno pomoč dnevnikom in na poseben način obeležilo vlogo manjšinskega tiska. Začelo se je novo razvojno obdobje in leta 2016 je bilo najeto posojilo višini 200.000 € za obnovo digitalnega sistema in prenovo programa za paginacijo časopisa. Postopek digitalizacije je stekel in obroki posojila so bili redno izplačani (31/12/2019 je v bilanci ostajalo v izplačilo samo še 22% posojila). V zadnjih treh letih je bilo nastavljenih več mladih časnikarjev, imenovan je bil novi odgovorni urednik in začela so se prenovitvena dela, za katera je družba PRAE pridobila deželna sredstva v višini 500.000 €. Kljub vsem investicijam in finančno zahtevnim posegom pa je bil uspeh v zadnjih treh letih vedno dober in so se letne bilance zaključile z dobičkom. Za to se SSO posebej zahvaljuje upravnemu odboru in njegovemu predsedniku Alešu Waltritschu, ki so znali učinkovito voditi podjetje. Upravičeno bi pričakovali, da je situacija rešena, pa se naenkrat pojavi zahteva, da v okviru Posvetovalne komisije podpremo prispevek za izdajo Primorskega dnevnika v barvah. Je v času pandemije Covida-19 to ena izmed glavnih prioritet slovenske narodne skupnosti v Italiji? Mar bo Primorski izgubil kakega bralca, če ne bo v celoti barvan?

Primorski dnevnik je v zadnjih treh letih vrnil deželi FJK preko 80.000 € sredstev, ker je bilanco zaključil z dobičkom. Tako predvideva deželni pravilnik za dodelitev javnih prispevkov. Ali je res nujno dodatno financirati tako ustanovo ali pa stoji za tem kaka druga tema? Zakaj se je problem barvane izdaje Primorskega dnevnika pojavil ravno v trenutku, ko je družba Edigraf kupila nov stroj, ki omogoča barvano izdajo full-color? Mar bo morala cela skupnost stati za izbirami podjetja, ki je privatno in zasleduje privatne interese? Mar moramo vsi stopicati za SKGZ, ker nas bodo drugače obtožili, da stopicamo na mestu?

SSO se s tako logiko ne more in noče strinjati! Zato smo to tudi izrazili na Posvetovalni komisiji.

Pri SSO smo prepričani, da so sodelovanje, čut odgovornosti in smisel za prioritete temeljnega pomena za vsako organizirano skupnost. Komunikacija pa ne sme biti pristranska, nepopolna in pogojena od interesov, ki ne izhajajo iz potreb narodne skupnosti, ampak so izraz čisto navadnih privatnih gospodarskih logik.

SSO je v liniji s svojo dolgoletno demokratično tradicijo, ki temelji na pluralnosti in demokratični konfrontaciji, pripravljen na dogovarjane, na iskreno soočanje in konstruktivno sodelovanje  za skupno bodočnost, tako da bomo mlajšim generacijam prepustili ne samo »parole« o tem, kako so samostojni in neobremenjeni, ampak tudi razvito in v bodočnost vpeto slovensko narodno skupnost.

Še o marsičem bi bilo potrebno spregovoriti, še posebno o dolgi in zanimivi zgodbi okrog Narodnega doma v Trstu, o zajamčenem zastopstvu, o poučevanju slovenščine v Kanalski dolini in še o čem. A prepričani smo, da je forum za taka razčiščevanja iskreno in odkrito obojestransko dogovarjanje. Ponavljamo – iskreno – v imenu interesov celotne naše skupnosti.

Trst, 17. december 2020

Seja Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu

Osrednja razprava je bila namenjena dvema pomembnima temama: prihodnosti slovenstva v zamejstvu in ohranjanju slovenskega jezika in identitete v zamejskem prostoru ter o vlogi in odnosu  Republike Slovenije pri tem.

Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik sveta premier Janša ter podal krajši pogled na prihodnost slovenstva v zamejstvu. Spregovoril je o skrbi za slovenski jeziki in identiteto, pri tem pa spomnil na misli pokojnega Justina Stanovnika »Identiteta je to, kar si in kar želiš biti«. Poudaril je krepitev sodelovanja kulturnih ustanov z obeh strani meja, vlogo mladih, ki morajo biti prioriteta vseh aktivnosti, spregovoril pa je tudi o strateškem odnosu Republike Slovenije na tem področju. Izpostavil je trud vlade pri krepitvi dobrih odnosov s sosedami, tudi z željo po čim boljšem uveljavljanju manjšinskih pravic naših rojakov v teh državah.

Ministrica dr. Helena Jaklitsch je pozdravila vse navzoče in izrazila svojo veselje, da se je današnje srečanje, kljub trenutnim epidemiološkim razmeram, lahko izvedlo. V nadaljevanju je na kratko predstavila aktivnosti in prizadevanja urada v tem letu ter načrt aktivnosti v prihodnjem. Urad je okrepil sodelovanje z ministrstvom za gospodarstvo, tudi z namenom ustvarjanja skupnega gospodarskega prostora, in z ministrstvom za kmetijstvo, ki ju povezuje projekt vzpostavitve vzorčne kmetije v Gorskem kotarju. Izpostavila je dobro sodelovanje z ministrstvom za izobraževanje, ki je eden ključnih sogovornikov pri podpori Slovencem v zamejstvu pri utrjevanju znanja slovenščine. Ministrica je tudi izpostavila pomembnost vključenosti vsebin s področja zamejstva v slovenske medije, kot eno pomembnejših korakov k bolj sistematičnem razmisleku o aktivnostih z namenom izboljšanja položaja v zamejskih skupnosti pa ocenjuje pripravo nove celovite strategije za prihodnjih 10 let.  »Sama to strategijo vidim z dveh vidikov – kot strategijo odnosa med Slovenijo kot matično domovino in Slovenci v zamejstvu, pa tudi kot strategijo, katere izvajanje bo prispevalo k večji ozaveščenosti o obstoju in delu naših narodnih skupnosti v sami Sloveniji«

Člani sveta iz zamejstva so pozdravili in se obenem zahvalili za sklic seje ter možnost predstavitve svojih pogledov, mnenj in izzivov, s katerimi se bodo slovenske skupnosti v sosednjih državah srečevale v prihodnosti. Izpostavili so tudi pričakovanja, ki jih imajo od Republike Slovenije pri strateških vprašanjih njihovega razvoja ter bilateralnega sodelovanja s sosednjimi državami na področju varstva in odnosa do slovenske skupnosti.

Strinjali so se, da je ohranjanje slovenskega jezika in slovenske identitete temeljni dejavnik obstoja slovenstva v zamejstvu. Raba slovenskega jezika na vseh področjih življenja, javnem, zasebnem/družinskem in upravnem, je ključna za ohranitev in razvoj slovenske identitete. Za dosego tega cilje so pomembne tako kulturne in ostale dejavnosti, ki krepijo medsebojno in čezmejno sodelovanje ter ohranjajo vez s Slovenijo. Pri tem imata vedno večjo vlogo in pomen vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku na vseh nivojih, od jasli do mature. K povezanosti z matično domovino pa zagotovo prispevajo različne izmenjave; mladine, kulturnih društev in skupin, ki so bile v preteklosti bolj razvejane.

Na seji so se dogovorili, da bodo razpravo in razmislek glede prihodnosti slovenstva v sosednjih državah, s sodelovanjem pristojnih slovenskih državnih resorjev, nadaljevali in tako poskušali nadgraditi obstoječe politike in pripraviti novo strategijo, ki bo prilagojena novim izzivom medsebojnega partnerskega povezovanja in ohranjanja ter razvoja slovenstva v zamejstvu.

Svet Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, kot posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, sodeluje pri oblikovanju in izvajanju politik ter strategij Republike Slovenije na področju skrbi za Slovence v zamejstvu. Sodeluje pri izdelavi drugih strateških dokumentov in razvojnih programov ter sprejema stališča do dogodkov, povezanih z delovanjem in položajem Slovencev v zamejstvu.

Vir: Republika Slovenija – gov.si

Senator Durnwalder je na predlog SSO-ja pisal priporočilo v prid olajšanemu zastopstvu Slovencev v italijanskem parlamentu

Senator Južnotirolske ljudske stranke – SVP Meinhard Durnwalder je včeraj predsedniku 1. stalne komisije za ustavna vprašanja v senatu Dariju Parriniju poslal priporočilo v prid olajšanemu zastopstvu za slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu. Senator Durnwalder je spodbudil predsednika Parrinija, naj komisija priporoči vladi, da v zvezi s predlagano rešitvijo preveri alternativne možnosti, ki bi omogočile boljši dostop do predstavništva državljanov, ki so izraz slovenske jezikovne manjšine rešitve.

Priporočilo je senator SVP napisal na podlagi pisma, ki mu ga je včeraj dopoldne posredoval predsednik SSO Walter Bandelj. V pismu je predsednik Bandelj izpostavil, da sedanji predlog volilnih okrožij za Furlanijo Julijsko krajino ne omogoča nobene olajšane izvolitve, kot je to določeno v členu 26 zaščitnega zakona 38/2001. Razlogi tičijo v dejstvu, da združitev Goriške in Tržaške v eno samo okrožje ne upošteva številčnosti slovenske manjšine v razmerju s celotnim prebivalstvom. Krivično je tudi, da se je Slovence na Videmskem ločilo od goriškega in tržaškega slovenskega volilnega telesa. Nova razdelitev tako ne prinaša nobene novosti in slovenski predstavnik v parlamentu bo še vedno odvisen od dobre volje ene izmed večjih strank italijanskega političnega konteksta.

Na koncu je predsednik SSO še enkrat spomnil na zgledno ureditev Republike Slovenije za zagotovljeno zastopanost italijanskega in madžarskega predstavnika v Državnem zboru. Obe jezikovni manjšini namreč svojega poslanca izvolita na podlagi posebnih volilnih okrožij.  

Trst, 11. december 2020

Tiskovni urad SSO

Odločitve naj temeljijo na enakovrednem dialogu

Stališče Sveta slovenskih organizacij o zadnjem zasedanju posvetovalne deželne komisije za Slovence v FJK.

V zvezi z razpletom na torkovem zasedanju deželne posvetovalne komisije Svet slovenskih organizacij smatra primerno podati svojo oceno nad potekom dogodkov. SSO je svoj predlog za razdelitev sredstev posredoval pristojnim deželnim uradom v trenutku, ko je ugotovil, da je z drugo krovno organizacij nemogoče doseči soglasje glede razdelitve sredstev iz zakona 38/2001 za leto 2021. V tem smislu je izvršni odbor SSO o zadevi poglobljeno razpravljal na seji, ki je potekala v petek, 27. novembra 2020 in na kateri je bilo soglasno odobreno stališče glede razdelitve sredstev iz zaščitnega zakona. Na tem stališču je bil nato oblikovan predlog z dvema opcijama, v katerih se potrjuje izhodiščno razdelitev, ki so jo pripravili deželni uradi, se k temu doda še izredni prispevek za SCGV Emil Komel ter se upošteva prošnjo ZSKP po povišku sredstev zaradi razširitve dejavnosti na videmsko pokrajino.

Predlog A)
Potrjuje se predlog, ki ga je prejšnjem zasedanju posvetovalne deželne komisije predstavila Dežela FJK-Služba za jezikovne manjšine. Predlaga se povišanje sredstev za krovni organizaciji SSO in SKGZ iz € 300.000.- na € 400.000.- Ali pa se dodeli SCGV Emil Komel izredni prispevek v višini € 35.000.-
Predlog B)
Predlaga se povišanje sredstev za krovni organizaciji SSO in SKGZ iz € 300.000.- na € 400.000.- Ali pa se dodeli SCGV Emil Komel izredni prispevek v višini € 35.000.- Potrjuje se predlog, ki ga je na prejšnjem zasedanju posvetovalne deželne komisije predstavila Dežela FJK-Služba za jezikovne manjšine za sklope vezane na čl. 18, odstavki 3, 4, 4bis, 6, 8, 9 in 10. V zvezi s sklopom vezanim na čl. 18, odstavek 5 je potrebno upoštevati, da je Zveza slovenske katoliške prosvete (Zskp) v prejšnjih letih vsaj trikrat opozorila posvetovalno deželno komisijo, da je zaradi novih deželnih pravil pri razdeljevanju sredstev iz DZ 26/2007 sprejela skrb tudi za videmsko pokrajino in včlanila dve društvi. To pomeni za ZSKP raširitev območja delovanja, ki od Goriške sega do Kanalske doline. V tem smislu se predlaga sledečo spremembo v sklopu, ki je vezan na čl. 18, odstavek 5, DZ št. 26/2007: – dvig skupnega zneska sklopa na € 785.000,00.- – sprememba odstotkov kot sledi: ZSKD 32% – SP 12% – ZSKP 20% – ZSŠDI 36%

Za Svet slovenskih organizacij je razdelitev sredstev iz zakona 38/2001 ena izmed temeljnih zadev, ki nujno potrebuje, da se predlogi med dvema krovnima organizacijama sklepajo na podlagi odprtega dialoga. Pravo nasprotje temu so tisti predlogi, ki temeljijo na izvršenih dejstvih, za katere se zahteva privolitev brez možnosti, da druga stran lahko predhodno poda svojo ocene. Ravno to se je zgodilo v primeru predloga za triletni prispevek družbi PRAE v višini € 150.000/letno, ki naj bi služil za izplačilo novega tiskalnega stroja družbe Edigraf ali za nadaljni proces digitalizacije celotnega dnevnika, v kar spada tudi tisk »fullcolor«.

Svet slovenskih organizacij je vedno podpiral delovanje edinega slovenskega dnevnika, saj le tako je bilo mogoče družbi PRAE povečati letni prispevek iz slabih € 400.000.- v letu 2012 na skoraj miljon € v letu 2020. Take podpore niso bili npr. deležni drugi slovenski mediji v Furlaniji Julijski krajini, ki so si morali na tržišču poiskati cenejše tiskarne in opustiti utečena sodelovanja s slovenskimi tiskarnami, ki delujejo v sklopu naše skupnosti.

V grafikonu so upoštevana samo sredstva iz zakona 38/2001 namenjena družbi DZP-PRAE za izdajanje Primorskega dnevnika.

Svet slovenskih organizacij si nikakor ni želel, da je prišlo do tega dogodka, kakor tudi ne vidi v tem nobenega razkola, saj se sodelovanje s SKGZ nadaljuje na številnih drugih področjih. V zvezi s torkovim razvojem dogodkov v posvetovalni deželni komisiji pa želi poudariti, da se je potrebno povrniti na odprt, enakovreden in konstruktiven dialog, kakršen se je vzpostavil s prejšnjim predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, ki je obrodil veliko uspešnih načrtov, tudi takih, katerih končne uspehe beležimo v sedanjih časih.

ŠTIPENDIJA ALBINA LOČIČNIKA ZA AKADEMSKO LETO 2020/2021

Albin Ločičnik

Slovenska prosveta razpisuje že deveto leto  štipendije iz Sklada Albina Ločičnika v spomin na dobrotnika in zavednega Slovenca inž. Albina Ločičnika.

Štipendije so namenjene slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v Furlaniji Julijski krajini, ki so se v študijskem letu 2020/21 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnjam je treba priložiti:

  • kratek življenjepis – europass (s podatki o dosedanjem šolanju in delovanju v slovenskih organizacijah)
  • potrdilo o vpisu na fakulteto oziroma potrdilo o opravljenih izpitih za naslednje letnike

Predvidene so štiri štipendije, o katerih višini bo odločala komisija. Ob enakih pogojih bodo imeli  prednost študenti gradbene smeri.

Prosilci morajo oddati prošnje do 21. decembra 2020 po pošti s pripisom »prošnja za štipendijo« na:

Slovenska prosveta, Ul. Donizetti 3,  34133 Trst 

ali po elektronski pošti uprava@slovenskaprosveta.org 

Razpis je objavljen tudi na spletni strani Slovenske prosvete (www.slovenskaprosveta.org), za dodatne informacije pišite na uprava@slovenskaprosveta.org.

Ob prazniku vseh svetih poklon žrtvam druge svetovne vojne na goriškem mestnem pokopališču

Ob prazniku vseh svetih je tudi letos potekalo polaganje vencev v spomin na žrtve prve in druge svetovne vojne. Zaradi izrednih razmer za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom covid-19 je bil obisk grobov in spomenikov precej okrnjen.

Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza sta položila skupne vence v tržaški Rižarni in pri spomeniku bazoviškim žrtvam.

Na Goriškem sta se pokrajinski predsednici SSO in SKGZ Franca Padovan in Maja Humar poklonili padlim italijanskim in slovenskim partizanom na goriškem mestnem pokopališču. Poklona so se udeležili še pokrajinski predstavniki VZPI/ANPI, goriški podžupan Stefano Ceretta ter goriška občinska svetnika SSk Marilka Koršič in Walter Bandelj.

Ob grobu, kjer počivajta Lojze Bratuž in Ljubka Šorli ter njuna otroka Andrej in Lojzka Bratuž je kratko misel podala mlada predstavnica PD Podgora Nika Devetak. Tako je povedala:

Nika Devetak

Dragi Lojze Bratuž,

ljubezen, ki si jo izpovedal svojemu narodu, občutimo še dandanes v svojih srcih.

Če citiram besede Ljubke Šorli iz dela Tožba umirajočega:

“Ni za sveto stvar težko umreti,

a še mnogo, mnogo dal bi rad…

V grob s seboj po sili hudobije

neizrabljen nesel bom zaklad.”

Mislim, da tvoj zaklad ni bil popolnoma zakopan, temveč pa si nam zapustil uporništvo, ljubezen do domovine ter slovensko besedo, izraženo v petju.

Kot si ti takrat skrbel za mojo rojstno vas (Podgoro), ti z veseljem povem, da tvoj trud ni bil zaman. Kulturno društvo je še delujoče, glasovi v zboru začenjajo počasi ponovno zveneti.

Ovira, ki se pojavlja v današnjih dneh, je neviden sovražnik, ki nam onemogoča prirejanje dogodkov ali celo medsebojno druženje. Na srečo pa se ne soočamo z zatiranjem pravice govora slovenskega jezika, kot si ti svojčas/nekdaj doživljal,  sama si želim, da bi pesem Kraguljčki zvenela še po domačih ulicah.

Z upanjem, da bodo tvoje besede pustile pečat v vseh srcih slovenskega naroda se danes poslavljam od tebe z besedami, ki si jih sam izrekel na smrtni postelji ob poslušanju tvoje najljubše pesmi:

“Joj kako otožna je ta pesem,

polu ganotja njen domači zvok,

še v srcu mojem ogenj vnema,

ki zagrnil ga je mrak globok.”

Tvoja Nika

JAVNO ZASLIŠANJE O EVROPSKI DRŽAVLJANSKI POBUDI MINORITY SAFEPACK V EVROPSKEM PARLAMENTU

Javno zaslišanje o evropski državljanski pobudi Minority SafePack (MSPI) bo v Evropskem parlamentu 15. oktobra 2020 od 9.00 do 13.00 po srednjeevropskem času z udeležbo na daljavo.

Evropska državljanska pobuda Minority SafePack je dosegla 1.123.422 podpisov

Državljanski odbor in strokovnjaki pobude Minority SafePack bodo svoje predloge predstavili v prisotnosti poslancev Evropskega parlamenta, Evropske komisije, Sveta Evrope, Agencije EU za temeljne pravice, Odbora regij in Evropske gospodarske skupnosti in socialni odbor. Obravnavo skupaj z Odborom za peticije (PETI) organizirajo odbori za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter za kulturo in izobraževanje (CULT). Obravnava bo vključevala tudi izjave članov odbora REGI, ITRE, JURI in ECON na področjih ECI, ki spadajo v njihovo pristojnost.

V imenu Minority SafePack bodo govorniki in teme:

  1. Uvod:

Prof. Hans Heinrich Hansen, predstavnik Državljanskega odbora MSPI, častni predsednik FUEN, Nemec iz Danske

Alois Dürnwalder, član Odbora za državljane MSPI, nekdanji predsednik Avtonomne pokrajine Bocen, pripadnik nemške manjšine v Italiji

  • Kohezijska politika, Obzorje 2020, državna pomoč

Karl-Heinz Lambertz, član Odbora za državljane MSPI, nekdanji predsednik Evropskega odbora regij, nekdanji predsednik nemško govoreče skupnosti v Belgiji

  • Osebe brez državljanstva, avdiovizualne in avtorske pravice:

Dr. Angelika Mlinar, podpredsednica FUEN, nekdanja ministrica Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, nekdanja evropska poslanka, Slovenka iz Avstrije

  • Center za jezikovno raznolikost:

Dr. Valentin Inzko, član Odbora za državljane MSPI, visoki predstavnik OZN za Bosno in Hercegovino, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Slovenec iz Avstrije

  • Zaključna beseda:

Hunor Kelemen, namestnik predstavnika Odbora za državljane MSPI, nekdanji podpredsednik romunske vlade, predsednik Demokratičnega zavezništva Madžarov v Romuniji

Osnutek poteka avdicije: https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/212116/programme-hearing-eci.pdf

Pobuda Minority SafePack (MSPI) je evropska državljanska pobuda, ki se zavzema za promocijo in zaščito pripadnikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupin v EU. Njeno uspešno mednarodno kampanjo zbiranja podpisov je koordinirala Zveza evropskih skupnosti (FUEN). MSPI je zbral 1.122.422 potrjenih podpisov in presegel nacionalni prag v 11 državah članicah.

Pri zbiranju podpisov so aktivno sodelovale tudi organizacije Slovencev v Italiji, med temi tudi Svet slovenskih organizacij, ki je od leta 2019 polnopravni član FUEN.

Javno zaslišanje bo neposredno predvajano na spletni strani Evropskega parlamenta. Več informacij in povezava do neposrednega prenosa.

Gorica, 12. oktober 2020

Tiskovni urad SSO

Podaljšan rok za podporo evropski državljanski pobudi za enakovredno kohezijsko politko EU

Pri Evropski komisije so podaljšali rok za podporo evropski državljanski pobudi »Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur«. Po novem je mogoče pobudo podpreti do 7. novembra letos na spletne povezave https://eci.ec.europa.eu/010/public/#/initiative

Svet slovenskih organizacij, kot članica FUEN podpira evropsko državljansko pobudo za enakovredno kohezijsko politko, ta “bi morala posebno pozornost namenjati regijam, ki se po nacionalnih, etničnih, kulturnih, verskih ali jezikovnih značilnostih razlikujejo od okoliških regij.”

Kot je zapisano v obrazložitvi je glavni cilji, da bi bilo treba za take regije, vključno z geografskimi območji brez upravnih pristojnosti, preprečiti gospodarske zaostanke, zagotoviti trajnostni razvoj ter ohraniti pogoje za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Vse to bi bilo potrebno izvajati na način, ki bo omogočal ohranjanje teh posebnih značilnosti. V ta namen morajo imeti te regije enake možnosti dostopa do različnih skladov EU. Potrebno jim je tudi zagotoviti ohranjanje značilnosti in ustrezen gospodarski razvoj, da se s tem podpre razvoj Unije in ohrani njena kulturna raznolikost.

To evropsko državljansko pobudo je vložilo Gibanje za zaščito narodnih dežel, v katerem je prisotnih več manjšinskih organizacij ter narodnostno mešanih občin. Omenjeno evropsko državljansko pobudo podpira tudi evropska krovna organizacija narodnih manjšin FUEN.

Do danes je zgoraj omenjeno pobudo podprlo več kot miljon evropskih državljanov. Vendar podpora prihaja v glavnem iz Madžarske, Romunije in Slovaške. Za uspeh je potrebno, da se doseže predvideni kvorum v še vsaj štirih državah, ki so članice Evropske unije.

SSO poziva, da to evropsko državljansko pobudo popremo z lastnim podpisom v Registru evropskih državljanskih pobud na spletni strani Evropske komisije.

Vljudno vabimo, da povabilo k podpisu posredujete vašim članom.

Gorica, 9. oktober 2020                                                              Tiskovni urad SSO