Podpora zastopnikom narodnih manjšin in avtonomije

Predsednik SSO Walter Bandelj in kandidatka SVP Martina Valentincic

SSO za listo in kandidate SVP ter SSk

Evropske in občinske volitve, ki se bodo odvijale v nedeljo, 26. maja, so zelo pomemben trenutek, ki zadeva v prvi vrsti stvarnost navadnih občanov in občank. Gre za trenutek, ko odločamo o prihodnosti našega krajevnega in evropskega prostora. Ta prostor spada med najbolj razvite predele sveta, in to ne samo na področju gospodarstva, ampak in predvsem na področju visoke ravni demokracije in spoštovanja človekovih pravic, socialnega skrbstva, svobode govora in združevanja. Prav gotovo niso vsa vprašanja rešena in marsikatero stvar je oziroma bo potrebno dopolniti ali spremenit. Priznati pa si moramo, da je vse to nastalo na podlagi dela ljudi, ki so si zastavili za cilj, da našim krajem in Evropi zagotovijo mir, blagostanje in solidarnost. To je še posebno pomembno za vse tiste, ki živijo v sklopu jezikovnih in narodnih manjšin, tako kot mi, ki pripadano slovenski narodni skupnosti v Italiji. V Evropi so prav te jezikovne in narodne skupnosti vse bolj pomembna družbena skupina, ki postopoma pridobiva na vplivu in upoštevanju. To je dokazala tudi evropska državljanska pobuda Minority Safepack, pri kateri smo sodelovali tudi Slovenci v Italiji in je presegla vsa najbolj optimistična pričakovanja.

V tem smislu Svet slovenskih organizacij poziva vse pripadnike naše slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini, da se v nedeljo množično udeležijo volitev in da pri tem koristijo dvojezično volilno osebno izkaznico. Kot krovna organizacija naše slovenske stvarnosti pozivamo tudi k podpori liste SVP – Južno Tirolske ljudske strankenjšin, ki je izraz več narodnih manjšin na področju severo-vzhodne Italije. Na listi nastopa tudi slovenska kandidatka Marina Valentincic, ki je svoj obraz in svoj čas dala na razpolago, da smo Slovenci lahko aktivno soudeleženi pri uveljavljanju pravic na evropskem nivoju. Dober volilni rezultat Valentinciceve bo gotovo zelo pomembna popotnica za nosilca liste in sedanjega evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, ki bo gotovo potrjen v Evropskem parlamentu in bo tako lahko še naprej predstavnik jezikovnih in narodnih skupnosti, ki živijo v alpskem loku na italijanskem severo-vzhodu.

Na občinski ravni Svet slovenaskih organizacij podpira županske kandidate in kandidate za občinske svet, ki so izraz Slovenske skupnosti, edine samostojne stranke Slovencev v Italiji. Zavedati se moramo, da je samostojno nastopanje prava osebna izkaznica naše narodne skupnosti v odnosu do institucionalnih in političnih predstavnikov.

Tiskovni urad SSO

Za novo konvecijo z radiotelevizijsko hišo RAI

Ksenija Dobrila, Walter Bandelj, podtajnik Vito Crimi in ravnatelj Fabrizio Ferragni

V Rimu se je danes odvijal pomemben sestanek glede prihodnjega delovanja slovenskega programskega in informativnega oddelka na deželnem sedežu državne radiotelevizijske ustanove RAI. Predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila sta se srečala z državnim podtajnikom pri predsedstvu vlade Vitom Crimijem in ravnateljem za institucionalne zadeve državne radiotelevizijske hiše RAI Fabriziom Ferragnijem. Tako podtajnik Crimi kot ravnatelj Ferragni sta na pogovor povabila še nekatere njune sodelavce.

Glavna tema sestanka je bila obnova konvecije RAI. Oba predstavnika krovnih organizacij sta sogovornikoma predstavila dokument, ki zaobjema aktualne finančne, tehnične in upravne potrebe za avtonomno delovanje deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Med temi so najbolj pereče posodobitev oddajnikov, proračunska avtonomija in povišanje števila radijskih ter televizijskih ur v slovenskem jeziku.

Podajnik Crimi in ravnatelj Ferragni sta pozitivno ocenila dokument. Potrebe, ki so v njem nakazane so po njunem mnenju popolnoma upravičene in potrebno jim je ugoditi. V tem smislu bo podoben sestanek sklican še enkrat v mesecu juliju.

Na koncu srečanja je bila še prilika za omembo stanja tednikov Novega glasa in Novega Matajurja ter štirinajstdnevnika Dom, ki imajo status manjšinskih medijev in torej so upravičeni za posebno financiranje. Tudi s tem se je podtajnik Crimi strinjal in obljubil pozitivno rešitev, kot je bilo to urejeno za Primorski dnevnik pred kakšnim mesecem.

V večnost je odšla prof. Lojzka Bratuž

Prof. Lojzka Bratuž

K božjemu Očetu je odšla prof. Lojzka Bratuž, hčerka goriškega mučenca Lojzeta Bratuža in pesnice Ljubke Šorli. Poučevala je na slovenskih šolah in na Univerzi v Vidmu, napisala je več knjig o slovenski književnosti, ljubila je glasbo in cerkveno petje, več let je bila predsednica ZCPZ – Gorica​. Na letošnji Prešernovi proslavi v Čedadu sta ji dve krovni organizaciji SSO in SKGZ podelili priznanje za življensko delo. Sodelovala je tudi pri Svetu slovenskih organizacij in bila predsednica Deželnega sveta SSO.

Prof. Lojzka Bratuž in predsednik SSO Walter Bandelj

Naj ji Bog obilno povrne za vse dobro, kar je naredila in pretrpela za slovenski narod.

https://www.noviglas.eu/danes-ponoci-je-umrla-prof-lojzka-bratuz/

Predstavitev projekta PRIMIS v Benetkah

Na sedežu Dežele Veneto v Benetkah je v četrtek, 28. marca potekala predstavitev strateškega projekta PRIMIS – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin.

Projekt temelji na večletnem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki je doseglo svoj višek v strateškem projektu JEZIKLINGUA. Nov projekt PRIMIS je nadaljevanje tega sodelovanja, obogaten pa je s prisotnostjo skupnosti Cimbrov, Ladincev in Furlanov. Zasledoval bo krepitev jezikovne kulturne in naravne dediščine avtohtonih skupnosti in bo valoriziral njih edinstveno kulturno bogastvo v turistične namene, saj želi povečati povpraševanje po trajnostnem turizmu na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Veneta. Zato so deležniki projekta tako člani avtohtonih skupnosti kot tudi turisti, turistični operaterji, mladi in prebivalci projektnega območja.

Projekt PRIMIS je vreden 2,8 milijona evrov, začel se je januarja letos in se bo zaključil decembra 2021. Vodilni partner je Italijanska unija s sedežem v Kopru, ki bo koordinirala projektne aktivnosti še devetih partnerjev, to so javne uprave in druge institucije in ustanove iz Slovenije, FJK in Veneta. Projekt je predstavil projektni vodja Maurizio Tremul, v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji sta med partnerji krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki bosta skupaj delovali v okviru ustanovljenega Ciljnega začasnega združenja PROJEKT ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ostali partnerji so še: Dežela Veneto, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, RRA Zeleni Kras, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Fondazione Centro Studi Comelico e Sappada in LAS Venezia Orientale.

Poglavitni cilji strateškega projekta PRIMIS so: vzpostavitev 4 multimedijskih središč za širjenje znanja o posebnostih avtohtonih jezikovnih skupnosti, multimedijska platforma, digitalni vodič, izdaja večjezičnih vodnikov za turiste, delavnice za turistične operaterje in društva, turistični slovar in obnova palače Gravisi Buttorai v Kopru. Posebna pozornost bo posvečena promociji avtohtonih narodnih skupnosti z organizacijo različnih kulturnih dogodkov in ovrednotenjem skupnega čezmejnega kulturnega prostora.

Na predstavitvi v Benetkah je odbornica za jezikovne manjšine Dežele Veneto Manuela Lanzarin takole poudarila: »Projekt krepi oprijemljivo in nematerialno kulturno dediščino avtohtonih jezikovnih skupnosti kot dodano vrednost za gospodarski razvoj ter kulturni in trajnostni turizem na ozemljih, kjer se bo izvajal. Spoznavanje posebnosti ozemlja prispeva k temu, da zgodovina postane razumljiva, in to še posebej za mlajše generacije, s krepitvijo lokalnih identitet in utrjevanjem avtonomije.«

Z njo je bil enakih misli tudi predsednik SSO Walter Bandelj, ki je podčrtal, da so avtohtone narodne skupnosti in jezikovne manjšine veliko bogastvo našega teritorija. Potrebno jih je primerno valorizirati in promovirati. Projekt PRIMIS gre prav v to smer in z »nadaljevanjem plodnega sodelovanja med narodnima skupnostma v obeh sosednjih državah bo zagotovo prispeval k večjemu gospodarskemu razvoju in promociji ozemlja«. Tudi predsednica  SKGZ Ksenija Dobrila je pozdravila sodelovanje obeh narodnih skupnosti, podčrtala je, da projekt promovira dediščino z inovativnimi prijemi in si od njega lahko veliko obetamo, saj »bo Primis imel v svojem fokusu promocijo tako snovne kot nesnovne dediščine«.

Sodelovanje podpira tudi Slovenija, ki jo je v Benetkah predstavljal sekretar USZS Robert Kojc: »Pomembno je, da se poznamo, razumemo drugega, tudi z vidika zgodovine in kulture. To so mostovi, ki jih gradimo in nas lahko združujejo, to je evropski duh, v katerem živimo. Slovenska in italijanska manjšina sta pomembna člena v tem dojemanju in gradnji prihodnosti, ki mora biti skupna.« Programi čezmejnega sodelovanja so pomemben dejavnik pri utrjevanju evropske kohezije in ustvarjanju novih mrež med inštitucijami različnih evropskih držav. Pomembno in lepo je, da so manjšine vpete v te procese, ki gradijo bodočnost evropskega kontinenta v duhu kulturne rasti, sodelovanja in gospodarskega napredka.

Avtor: LC
Vir: Novi glas, 4. april 2019

V polnosti je sprejel raznolikost goriških vernikov

Predsednik SSO Walter Bandelj izrazil sožalje ob smrti upokojenega goriškega nadškofa Dina De Antonija

V petek je deželni predsednik SSO Walter Bandelj naslovil na goriškega nadškofa msgr-ja Carla Redaellija pisna sožalja ob smrti upokojenega nadškofa Dina De Antonija. “V imenu Sveta slovenskih organizacij in v mojem osebnem imenu Vam izražam občuteno sožalje ob odhodu msgr. Dina De Antonija, upokojenega goriškega nadškofa. Kljub bolečini, ki nam jo povzroča njegova izguba, verujemo, da ga je nebeški Oče, katermu je msgr. De Antoni posvetil lastno življenje in delo, sprejel z neizmerno ljubeznijo, katere je samo On sposoben in katere umrli in vstali Kristus predstavlja najbolj svetlo pričevanje” je zapisal predsednik Bandelj.

Walter Bandelj, Drago Štoka, msgr Dino De Antoni (vir: Novi Glas)

Dodal je tudi, da se Slovenci na Goriškem “želimo še naprej spominjati na nadškofa Dina kot pastirja, ki je sprejel to goriško čredo v polnosti njenih različnih kultur, jezikov in narodnosti, od katerih goriška Cerkev črpa lastno identiteto.”

Predsednik SSO je pismo nadškofu Redaelliju zaključil s prepričanjem, da bosta slovenskim vernikom na Goriškem ostali “dragoceni pozornost in spoštovanje, s katerima je znal voditi slovenske vernike. Naj počiva v božjem miru!

Odprta vprašanja so bila vzeta na znanje

Podtajnik Stefano Buffagni obljubil posredovanje.

Rudi Pavšič, Walter Bandelj, Ksenija Dobrila – arhivska slika

Predsednika SSO in SKGZ ter predsednica Paritetnega odbora so se v Rimu srečali s podtajnikom Stefanom Buffagnijem na ministrstvu za deželne zadeve in avtonomije. Walter Bandelj (SSO), Rudi Pavšič (SKGZ) in Ksenija Dobrila (Paritetni odbor) so vladnemu predstavniku predstavili vrsto vprašanj, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v FJk in potrebo, da bi se končno že sklicalo vladno omizje. Slednje namreč se že dalj časa ni sestalo, med tem pa se je nabralo, kar nekaj vprašanj, za katere bi bilo potrebno dobiti konkretno rešitev.

Predsednik SSO Walter Bandelj je izpostavil vprašanje slovenskega zastopstva v poslanski zbornici in parlamentu in konvecije RAI. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je podtajnika seznanil s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi in s težavami, ki jih prinaša protikorupcijski zakon. Predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila je spodbudila, da bi se o omenjenih in še drugih zadevah čim prej sestalo vladno omizje.

Podtajnik Stefano Buffagni je predsednikoma Bandlju in Pavšiču ter predsednici Dobrilovi zagotovil poglobitev izpostavljenih vprašanj. Glede slovenskega predstavništva v pralamentu pa je obljubil posredovanje pri kolegih, ki sedijo v dveh parlamentarnih zbornicah.

V ospredju vladno omizje, zastopstvo, Narodni dom in konvecija RAI

Predsednika SSO in SKGZ se bosta danes sestala z vladnim podtajnikom Stefanom Buffagnijem.

Viminal, ministrstvo za notranje zadeve v Rimu

Delovanje manjšinskega vladnega omizja, parlamentarno zastopstvo za slovensko narodno skupnost, vprašanje vrnitve Narodnega doma ob stoletnici požiga in obnova konvencije med RAI-em in vlado v zvezi s slovenskim oddelkom deželnega sedeža državne televizije predstavljajo osrednje teme na srečanju na minisrstvu za dežele in avtonomije, ki bo jutri, v torek, v Rimu. S podtajnikom Stefanom Buffagnijem, predstavnikom Gibanja petih zvezd, se bodo pogovarjali predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Walter Bandelj za SSO, in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila.

Rimska vlada je pred leti formalizirala dialog s predstavniki slovenske narodne skupnosti z umestitvijo vladnega omizja, ki ga vodi podtajnik na notranjem ministrstvu, ligaš Nicola Molteni. Vladno omizje se je predvsem pod vodstvom podministra Filippa Bubbica sestalo večkrat in obravnavalo vrsto vprašanj, ki so bila prvenstveno vezana na zaščitni zakon. Od umestitve nove vlade marca lani, se vladno omizje (v njem sedita oba predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora) še ni sestalo.

Ob možnosti, da se bo besedilo ustavnega zakonskega predloga o nižanju števila parlamentarcev v obravnavi v Poslanski zbornici spremenilo, postaja vprašanje slovenske zastopanosti v obeh vejah parlamenta še bolj aktualno. Doslej so predstavniki manjšine izvedli že nekaj pobud v to smer. Srečanje na ministrstvu za dežele želi pospešiti prizadevanja za dosego cilja, ki ga obravnava sam zaščitni zakon.

Glede Narodnega doma v Ul. Filzi gre posebej izpostaviti dogovor, ki sta ga septembra 2017 v Rimu podpisala takratna zunanja ministra Republike Slovenije in Italije. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je kolegu Karlu Erjavcu obljubil, da bo osrednje kulturno središče vrnjeno naši skupnosti leta 2020 ob stoletnici njegovega požiga.

Konvencijo med vlado in RAI-em so v zadnjih letih podaljšali že petkrat. Potrebno je določiti vsebine nove konvencije, ki upošteva pričakovanja slovenske narodne skupnosti. Ta gredo v smer večje avtonomije, tako finančne kot programske, kar je že veljalo pred letom 2013, in tudi, kar zadeva figuro vodilnega v kadrovski strukturi programskega oddelka.

Trst, 4. marca 2019

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

30. letnica Slovenske škofovske konference

Škofije na Slovenskem.

19. februarja 1993 je bila ustanovljena samostojna Slovenska škofovska konferenca.

Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference (SŠK) 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco (JŠK), znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).

Zgodovinski oris
Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference.

S tem je Katoliška Cerkev v Sloveniji dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.

Vir: rkc.si – https://katoliska-cerkev.si/obletnica-ustanovitve-samostojne-slovenske-skofovske-konference

Sožalje SSO ob smrti msgr. Franca Boleta, ustanovitelja založbe in radija Ognjišče.

Msgr. Franc Bole (vir: Radio Ognjišče)

Predsednik Walter Bandelj je ob novici, da je umrl msgr. Franc Bole, ustanovitelj založbe in radija Ognjišče, izrazil sožalje odgovornemu uredniku založbe mag. Božu Rustji in odgovornemu uredniku radija Tadeju Sadarju.

V dopisu je predsednik SSO-ja poudaril, “da bo msgr. Franc Bole ostal v naših spominih kot narodno zaveden Slovenec predan božjemu poklicu v službi Cerkve in naroda. Neprecenljive so njegove zasluge na medijskem področju, ko je v zahtevnih časih s pogumom in zaupanjem v Boga ustanavljal v slovenskem prostoru medije, ki danes sooblikujejo družbeni kontekst demokratične in samostojne slovenske države.”  

“Naj mu bo Bog – Oče bogat plačnik za vse dobro, kar je storil za slovenski narod”, je Bandelj zaključil sožalje.

Slomejci 2020 na obisku evropski inštitucij

Skupna slika pred Hišo evropske zgodovine.

Dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol iz Furlanije Julijske krajine in Koroške so obiskali Bruselj, Luxembourg in Strasbourg.

Dve skupini dijakov in dijakinj iz avstrijske Koroške in dežele FJK, ki obiskujejo slovenske višje šole, se je v sklopu projekta Slomejci tudi letos udeležila poučnega izleta v Bruselj, Luxembourg in Strasbourg. Cilj poučnega izleta je bil spoznavanje evropskih inštitucij in njihovo delovanje. Projekt Slomejci že nekaj let prirejata Narodni svet koroških Slovencev in Svet slovenskih organizacij. Letos so se ga udeležili dijaki in dijakinje, ki na Tržaškem obiskujejo liceja F. Prešeren in A. M. Slomšek, industrijski zavod J. Stefan ter tehnični zavod Z. Zois. Iz Gorice je bil prisoten licej S. Gregorčič – P. Trubar ter tehnični zavod Ivan Cankar-Jurij Vega-Žiga Zois. Koroški del je zastopalo 39 dijakinj in dijakov Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije in Višje šole Šentpeter. 

3. februar 2020 – prihod v Bruselj in ogled Hiše evrospke zgodovine.

Skupini sta z dvema avtobusoma prispeli v Bruselj v ponedeljek, 3. februarja in se najprej nastanili v hotel. Sledil je ogled Hiše evropske zgodovine v čudovito prenovljeni Eastmanovi stavbi med zelenjem parka Léopold. Ob ogledu osrednje razstave so lahko ugotovili, kako je zgodovina vplivala na oblikovanje evropskega spomina in kako še naprej vpliva na naš vsakdan in našo prihodnost. Kot v našem življenju so tudi tu stvari, ki se jih želimo spominjati, in stvari, ki bi jih želeli pozabiti. Iste dogodke pa je mogoče razumeti tudi iz različnih vidikov. (Vir: https://historia-europa.ep.eu/sl/stalna-razstava ). Na koncu obiska sta se obe skupni slikali.

4. februar 2020 – obisk Evropskega parlamenta in srečanje z evroposlanci

Na pogovoru z evropskimi poslanci v Evropskem parlamentu.

Drugi dan v sklopu poučnega obiska Slomejci 2020 je bil nadvse zanimiv. Dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol iz Koroške in FJK so se neposredno seznanili z delom v Evropskem parlamentu. Obisk osrednje ustanove EU je bil tudi glavna točka v programu Slomejci 2020. 

Po vstopu v palačo evropske demokracije v Bruslju je številno, 92-člansko skupino iz zamejstva najprej sprejel Janez Vouk, predstavnik Evropskega parlamenta za odnose z javnostjo in predstavil delovanje evropskih poslancev. Sledili so posegi evropskih poslancev Romane Tomc, Franca Bogoviča, Milana Brgleza, Milana Zvera, Irene Joveve in Klemena Grošlja. Slovenski evroposlanci so dijakom spregovorili o svojih zadolžitvah in prizadevanjih, iz katerih izhaja, da je v evropskem kontekstu veliko več konseza kot doma. Skupino iz zamejstva je pozdravil tudi evropski poslanec iz Južne Tirolske Herbert Dorfmann, ki je spregovoril o pomebnem uspehu evropske državljanske pobude Minoritiy SafePack.

V popoldanskem delu je bil na programu obisk predstavništva dežele Koroške in veleposlaništva Republike Slovenije. Na slovenskem veleposlaništvu je skupino sprejela namestnica veleposlanika Mateja Blaj in spregovorila o diplomatskem delu tako v odnosu do Evropske unije kot do kraljevine Belgije. Posebno skrb namenjajo tudi Slovencem, ki živijo na tem področju in ki so organizirani v društvih.

Na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju.

Zadnja točka programa je bil ogled Parlamentriuma, kjer je podrobno in multimedialno opisana zgodovina Evropske Unije. Obiskovalci so se z multimedijskim vodnikom podali v osrčje Evropskega parlamenta in tako izvedeli, kako se je razvilo evropsko sodelovanje, kako deluje Evropski parlament in kako se njegovi poslanci spoprijemajo z izzivi današnjega časa. Vse je bilo na voljo v slovenskem jeziku, ki je eden izmed 24 uradnih jezikih EU.

5. februar 2020 – Luxembourg in sistem prevajanj v Evropskem parlamentu

Pred centrom Evropskega parlamenta za prevajanje v Luxembourgu.

Tretji dan poučnega izleta Slomejci 2020 v organizaciji NSKS in SSO, je bil namenjen obisku Luxembourga, kjer je najstarejša plenarna dvorana Evropskega parlamenta. Kompleks zgradb v Luxembourgu je namenjen predvsem administrativnemu delu parlamenta, vendar so možni tudi obiski. Dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol iz Koroške in FJK so obiskali oddelek Evropskega parlamenta za prevajanje tekstov v 24 uradnih jezikov EU , ki ga vodi Slovenec Valter Mavrič, najvišji slovenski uradnik v Evropskem parlamentu. Predavanje o prevajanju je potekalo v Schumannovi palači, kjer je še vedno ohranjena prva dvorana Evropskega parlamenta.

Prva plenarna dvorana Evropskega parlamenta.

Udeleženci izleta so se seznanili z načinom prevajanja, ki poteka preko programa Kopy in s številnini vprašanji o uporabi pravilnih izrazov, da bo na koncu prevod odgovarjal izvirniku. Spoznali so tudi, kako je organiziran slovenski oddelek za prevajanje, kjer dela okoli 24 prevajalcev. Dijaki in dijakinje so imeli tudi možnost, da se preizkusijo v metodi prevajanja.

Sledil je še ogled starega mestnega dela Luxemborga in nato odhod proti Strasbourgu.

6. in 7. februar 2020: Strasbourg in Svet Evrope

Dijaki in dijakinje slovenskih šol iz Koroške in FJK so si v četrtek dopoldne v sklopu poučnega izleta Slomejci 2020 ogledali Strasbourg. Glavno mesto Alzacije velja za francosko prestolnico kulture in je zelo mlado mesto, ker v njem prebiva veliko študentov. Strasbourg je zaradi lepote starega mestnega jedra, veličastne katedrale in posebnega sistema kanalov uvrščeno v svetovno dediščino UNESCO. V popoldanskem delu dneva pa je bil na programu obisk zgodovinskega mestnega muzeja in nekaj prostega časa za sprehajanje in kakšen nakup.

Pred Evropskim parlamentov v Strasbourgu.

V petek je skupina iz Koroške in FJK obiskala Svet Evrope. Še prej je bila priložnost za skupno sliko pred stavbo Evropskega parlamenta. V Svetu Evrope, ki je bil ustanovljen leta 1949, so dijaki in dijakinje od bliže spoznali področje varstva temeljnih človekovih pravic, udejanjanja demokratičnih vrednot in vladavine prava. V tem smislu je bil zelo nazoren videoposnetek, ki je obravnaval posamezne člene Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in  temeljnih svoboščin iz leta 1950. Obisk se je nato nadaljeval z ogledom dvorane Sveta Evrope in pogovor z veleposlanikom Republike Slovenije Nj. eks. Andrejem Slapničarjem, ki je odgovoril na številna vprašanja na temo pravic narodnih manjšin, šolstva, migrantov ter kriznih stanj v Kataloniju in v Ukrajini.

Obisk Sveta Evrope je bila zadnja točka programa letošnje izvedbe Slomejci 2020 in po krajšem pozdravu so se udeleženci podali na avtobusa in se odpeljali proti domu. Verjamemo, da jih je obisk evropskih inštitucij obogatil z novo življenjsko izkušnjo in jim okrepil zavest pripadnosti lastni skupnosti in veliki evropski družini.

Profesorji in spremljevalci na letošnjem poučnem izletu Slomejci 2020.

Množično na manifestacijo v Boljunec!

Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) ostro obsojata provokacije fašističnega gibanja CasaPound, ki neti sovraštvo in žali spomin na žrtve najbolj črnega poglavja naše polpretekle zgodovine. Zaradi tega se krovni organizaciji pridružujeta nocojšnjemu protestnemu shodu, ki ga prirejajo Občina Dolina, VZPI-ANPI ter krajevna kulturna in športna društva.

Krovni organizaciji vabita na množično prisotnost na manifestaciji, ki bo danes, 11. februarja, ob 18.30, pred občinskim gledališčem Franceta Prešerna v Boljuncu.

Marko Kravos in Janko Ban prejemnika priznanj SSO in SKGZ.

Pesnik Marko Kravos in zborovodja Janko Ban sta letošnja prejemnika priznanj krovnih organizacij SSO in SKGZ za njuno življenjsko delo. Krovni organizaciji podelita priznanje ob proslavi Dneva slovenske kulture, ki je letos potekal v Kulturnem domu v Trstu.

V nadaljevanju objavljamo portreta obeh nagrajencev, ki ju je pripravil slovenski oddelek programov pri deželnem sedežu RAI.

https://youtu.be/ekrisTLn4kI
Marko Kravos – portret (Slovenski programi RAI FJK)
Janko Ban – portret (Slovenski programi RAI FJK)

SSO ostro obsoja mazaško akcijo neofašistične organizacije CasaPound

Svet slovenskih organizacij ostro obsoja današnjo mazaško akcijo, ki jo je zagrešila neofašistična organizacija CasaPaound in tako še enkrat pokazala, kakšen odnos goji do Slovencev. Še posebno hudo je, da je zadnji dogodek prizadel domova slovenskih organizacij, kjer se gojita in razvijata slovenskih jezik in kultura. In to ne gre v korist samo Slovencem, temveč je v dobrobit celotni skupnosti, tudi italijanskem delu prebivalstva. Nenazadnje so slovenski domovi in organizacije, ki znotraj njih delujejo, nazamenljiv proizvaljalec vrednot miru, sožitja, sodelovanja in strpnosti, brez katerih ni mogoč noben družbeni napredek.

Čas je, da se takemu početju s strani organizacije Casapound naredi konec enkrat za zmeraj. Zaradi tega SSO poziva oblasti, da nemudoma preiščejo in primerno kaznujejo krivce, ki so svoje fašistične plakate lepili na nedovoljene kraje in s stem prizadeli  poleg moralne tudi gmotno škodo.

Na dan, ko bi bilo potrebno tragedijo fojb in celotnega zgodovinskega konteksta, v katerega ta tragedija spada, obeležiti v duhu medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, je fašistično dejanje proti slovenskim domovom huda klofuta demokratičnim vrednotam in človekovim svoboščin, na katerih gradimo prihodnost tega prostora. Republika Italija, ki je bila ustanovljena s strani vseh tistih, ki so se borili proti nacifašističnim silam, mora javno in odoločno obsoditi zgoraj omenjeno početje. Slednje namreč spominja na hudo breme raznarodovalnega nasilja, ki je Slovence prizadel po prvi svetovni vojni in zarezal globoko rano v odnose z italijanskim prebivalstvo. Veliko energije in prizadevanj je bilo potrebnih, da smo kot sosednja naroda lahko pod okriljem Evrope spet začeli sodelovati. V tem duhu je bilo leta 2000 napisano zgodovinsko poročilo, ki ga je pripravila mešna italijansko-slovenska zgodovinska komisija. Prepotrebno bi bilo, da se ga spet vzame v roke, tako da ga obe strani sprejmeta za svojega in se končno zapre to tragično obdobje, v katerem so prebivalci teh krajev trpeli in umirali.

Trst, 10. februarja 2020                                                

Svet slovenskih organizacij

Dokler veter ne menja svojega jezika.

Na osrednji proslavi Dneva slovenske kulture sta bili obeleženi 75-letnica Radia TS A in 25 letnica slovenske televizije RAI.

Pesnik Marko Kravos in zborovodja Janko Ban sta letošnja prejemnika priznanja za življenjsko delo, ki ga podelita krovni organizaciji SSO in SKGZ ob Dnevu slovenske kulture.

Na osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture, ki je letos potekala v nedeljo 9. februarja v Trstu sta bili v ospredju dve pomembni obletnici delovanja slovenskih programov na deželnem sedežu RAI. Obeleženi sta bili 75-letnica Radia TS A in 25-letnica slovenske televizije RAI. V tem smislu je spregovoril sedanji ravnatelj deželnega sedeža RAI FJK Guido Corso.

Ravnatelj deželnega sedeža RAI Guido Corso.

Slavnostni govorni je bil tokrat goriški pesnik in zborovodja David Bandelj, ki se je v svojem govoru osredotočil na vlogo in poslanstvo poezije v sodobni družbi. V nadaljevanju objavljamo celoten govor.

David Bandelj - Pesnik in država

Slovenski programski oddelek pri deželnem sedežu RAI je poskrbel za kulturni program, ki je nosil naslov “Dokler veter ne menja svojega jezika”, ki je bil povzet iz poezije Gustava Januša in je sledil predlogom Mihe Obita. Režijo kulturnega dogodka je podpisala Patrizia Jurinčič Finžgar.

Praznik kulture, združen s pomembnima jubilejema

Ksenija Dobrila, Guido Corso, Walter Bandelj, Martina Repinc.

Predstavitev skupne Prešernove proslave

V avditoriju Deželnega sedeža RAI so danes, 6. februarja, predstavili letošnjo osrednjo Prešernovo proslavo, ki je seveda praznik našega slovenskega naroda; letos pa bo hkrati obeležila tudi dva pomembna jubileja, in sicer 75-letnico Radia Trst A in 25-letnico Slovenske televizije, tako je tudi poudarila odgovorna urednica slovenskega programskega oddelka Martina Repinc na začetku srečanja. Vesela je med drugim, da pri proslavi sodelujejo vse pokrajine, v katerih je prisotna slovenska narodna skupnost, in sicer tržaška, goriška in videmska. Na tiskovni konferenci so bili prisotni direktor RAI Guido Corso in predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj in Ksenija Dobrila. SKGZ in SSO namreč podpirata dogodek, ki bo potekal v nedeljo, 9. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. Direktor je poudaril, kako je nedeljski dogodek pomemben ne le za slovensko narodno skupnost, ampak tudi za ustanovo, ki je toliko let ponosno pozorna na različne lokalne realnosti in skupnosti, ki kulturno in družbeno bogatijo mesto Trst in našo deželo. Guido Corso je spomnil tudi, da bo 29. aprila spadla konvencija za slovenske programe in da je v splošen interes, da si vsi skupaj prizadevajo, da bi sensibilizirali deželne ter državne politične institucije, da bi se konvencija podaljšala za daljše obdobje.
Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je povedala, da bo v nedeljo zelo pomemben trenutek, ko se bomo lahko zaustavili in pomislili na vlogo, ki jo igrata radio in televizija v našem prostoru, kajti mediji so nepogrešljiv element pri gradnji jezika in narodne zavesti. Pravi agregacijski trenutek, ko idejno povezujemo celotno slovensko narodno skupnost od Milj do Kanalske doline, je sklenila predsednica. S temi besedami se je strinjal predsednik SSO Walter Bandelj, ki se veseli sodelovanja z ustanovo, ki v veliki meri skrbi za utrjevanje slovenskega jezika in kulture. Sledile so besede avtorja literarne predloge Mihe Obita, ki se je najprej zahvalil RAI za to priložnost in da lahko prispeva kaj k slovenski kulturi. Avtor si je zamislil pravi sprehod po slovenski pesniški pokrajini, od Franceta Prešerna dalje. Režiserka kulturnega dogodka je Patrizia Jurinčič Finžgar, ki žal zaradi drugih obveznosti ni bila prisotna na predstavitvi. Poskrbela pa je za videoposnetek, ki so mu prisotni pozorno prisluhnili. Režiserka je najprej obrazložila naslov letošnje proslave “dokler veter ne menja svojega jezika”. Gre za izsek iz poezije Gustava Januša, ki namiguje na to, da bo šlo za neki eteričen in poetičen dogodek. Gre za literarni sprehod: s protagonisti bodo gledalci “šli v park”, kjer bodo slišali marsikaj o slovenstvu in slovenski identiteti. Moški se z dekletom sprehodi po parku in preko glasov slovenskih pesnikov ji skuša obrazložiti, kaj je njegova identiteta. Ženska, ki ga spremlja, pa mu odgovarja s svojega zornega kota in skuša moškemu predati in posredovati svoje občutke preko misli slovenskih pesnic. Režiserka je zelo zadovoljna, da je sodelovala pri tem projektu, saj gre za priložnost, da se preko scenarija vsi vprašamo “kdo smo?”. Ni boljše priložnosti za postavljanje tega vprašanja in iskanje odgovorov nanj, kot je praznik slovenske kulture, je sklenila Patrizia Jurinčič Finžgar.
Prva pobudnica projekta je pravzaprav Marija Brecelj, ki se je aktivirala takoj po lanski Prešernovi proslavi in “zagnala motor”, ki je privedel do letošnje prireditve ob jubileju radiotelevizijske ustanove. Prisotnim je povedala, da so Slovenci na RAI lepa skupina ljudi, ki vsak dan poroča o novicah in prispeva h kulturi, in da je RAI eden najbolj živih delov naše skupnosti. Zato se ji je zdelo prav, da tudi oni sooblikujejo tako pomemben dan za Slovence in slovensko kulturo. Obrazložila je, kako so si začetno zamislili zelo klasično prireditev, a je potem mlada režiserka odločila, da je prav, da nastopijo tudi obrazi “skritih” delavcev RAI. Tako se bodo Janez Beličič, Peter Gergolet, Marko Sancin in Tamara Stanese preizkusili v čisto nenavadni vlogi. Pobudnica je sklenila s pomembno in zanimivo informacijo, da bodo prireditev obogatile povsem izvirne glasbene točke, za katere je poskrbela Andrejka Možina, in ne nazadnje, da bo letošnji slavnostni govornik pesnik David Bandelj. 

Vir: Matevž Čotar, Novi glas – https://www.noviglas.eu/praznik-kulture-zdruzen-s-pomembnima-jubilejema/

Minority SafePack bo 5. februarja v Evropski komisiji

Mednarodna federativna zveza FUEN, ki združuje številne narodne in jezikovne manjšine v Evropi, je dosegla nov zgodovinski korak na področju zaščitne zakonodaje. V četrtek, 30. januarja je bilo potrjeno, da bo 5. februarja ob 12. uri dosežen naslednji mejnik državljanske pobude Minority SafePack, pri kateri so aktivno in uspešno sodelovale številne evropske narodne skupnosti, med temi tudi Slovenci v Italiji.

Državljanski odbor, ki je pripravil Minority SafePack (MSPI) in vodil zbiranje podpisov, se bo uradno sestal z Evropsko komisijo, ki jo bo zastopala podpredsednica Věra Jourová, odgovorna za evropske državljanske pobude. Na sestanku bodo predstavljeni zakonodajni predlogi MSPI. Gre za največji zgodovinskio korak na področju varstva pravic manjšin v naši Evropski uniji.

FUEN, ki je nudil evropski državljanski pobudi MSPI celotno organizacijo pomoč je ob tem pomembnem dogodu izjavil „Dosegli smo naslednji mejnik pobude Minority SafePack! Zakonodajni predlogi naše državljanske pobude bodo predstavljeni Evropski komisiji 5. februarja. Spremenimo Evropo skupaj! “

Evropska državljanska pobdua MSPI je zbrala 1.128.385 veljavnih podpisov. V enajstih državah članicah EU je MSPI dosegel in presegel predvideno kvoto podpisov, med temi sta tudi Italija in Slovenija.

Rad bi govoril o Vas, ki vsako leto polnite to dvorano!

Slavnostni govor, ki ga je podal ravnatelj David Clodig na letošnjem 57. Dnevu emigranta.

David Clodig

V svojem imenu, v imenu slovenskih organizacij Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij vse Vas, ki ste tu navzoči, lepo pozdravljam.

Odločil sem se, da danes ne bom govoril o težavah, ki so povezane s spraznitvijo gorskih območij in niti o opuščanju gozdov, senožetov in njiv.

Ne bom govoril o marginalnosti našega gorskega teritorija, čeprav se nahaja v »sredini« Evrope in ima Soško dolino kot dober primer alternativne gospodarske politike. Ne bom govoril o tem, kako bi naš teritorij lahko bolje izkoristil in nadoknadil izkušnje določenih dejavnikov, ki za njega skrbijo ne le strokovno, ampak tudi z dušo in z ljubeznijo.

Ne bom govoril o odločitvah, ki zadevajo oblikovanje lokalnih uprav. Ne bom torej govoril o UTI-ju in niti o tem neznosnem trajnem reformiranju upravnih struktur na teritoriju, ki onemogoča delovanje le-teh in šibi že ogroženo potencialnost naše skupnosti.

Ne bom govoril o (ne)smiselnosti in (ne)učinkovitosti določenih struktur, ki še vedno delujejo na našem ozemlju, a kljub temu ne skrbijo za nas in za razvoj ter pravtako za kvalitetnejše življenje, ker so enostavno same sebi namenjene.

Ne bom govoril o kratkotrajnosti razvojnih projektov, o pomanjkanju strateških in dolgoročnih vizij ter o (ne)sodelovanju med dejavniki.

Ne bom govoril o dvojnikih v naših organizacijah, ki šibijo našo skupnost na ta način, da poberejo vsaj del resurov, katere bi lahko namenili drugim dejavnostim in potenciranju naše prisotnosti na teritoriju.

Ne bom govoril o počasnosti, ki jo izkazujejo inštitucije in skorajda cela družba okoli nas v sprejemanju novih izzivov sodobnega bivanja.

Ne bom govoril o nujnosti, da Slovenci imamo zagotovljenega predstavnika v parlamentu. Poleg že obstoječih zakonskih pravic bi to v zdravi pravni državi morala zagotoviti sama zdrava pamet.

Ne bom govoril o zgodovinskem revizionizmu; o Slovencih, ki se nimajo za Slovence, a bi radi izkoriščali finančno podporo, katera je namenjena Slovencem, in niti o nasprotnikih Slovencev.

Ne bom govoril o tem, kako je ta dan posvečen emigrantu še aktualen. Pomislimo samo na vse tiste ljudi (mislim v glavnem na mlade diplomirane), ki množično zapuščajo svoj rodni kraj, da bi iskali srečo, službo in dobro počutje nekje drugje v tujini. Ne bom govoril o tem, kako mi vsi skrbimo za njihovo najboljšo vzgojo in izobrazbo; kako se trudimo, da bi imeli vse pogoje za uspeh in jih  potem nemočni izgubljamo.

Na splošno ne bom govoril o vseh tistih zadevah, za katere bi morale skrbeti državne, deželne in lokalne uprave. In niti o tistih, za katere bi morali skrbeti politični predstavniki in vsi, ki so in smo plačani, da bi sledili in bili aktiven ter pozitiven del te naše družbe.

In na koncu, ne bom govoril o vseh ostalih neizpolnjenih obljubah, ki smo jih Slovenci iz leta v leto  slišali tudi iz tega odra.

Rad bi govoril o Vas, ki vsako leto polnite to dvorano; o Vas, ki ste najvažnejši del te naše skupnosti; o Vas, ki peljete vsak dan vaše otroke v dvojezično šolo; o Vas, ki bi želeli imeti slovenski pouk v svojih šolah; o Vas, ki ljubite naš jezik in našo kulturo in ki jo prenašate novim generacijam; o Vas, ki delate za dobro naše družbe, ki se trudite v senci za uspešnost vaškega društva; o Vas, ki z velikim potrpljenjem prisluhnite mojemu govoru (in morda tudi drugim) in se včasih sprašujete, o čem sploh govorimo.

Absurd je, da prav v času visoke tehnološke komunikacije, ko imamo vse možne pripomočke, ki nam olajšajo pretok informacij, smo vedno manj seznanjeni z delovanjem, z aktivnostjo, z občutkom vsega tega, kar nas obkroža.

Pred približno mesecem dni sem se sprehajal med Špetrom in Saržento in srečal malega otroka, ki obiskuje naš vrtec. Hodil je v nasprotno smer v spremstvu svoje mame. Oba sta me vljudno pozdravila in jaz njiju. Po nekaj sekundah slišim otroka, ki reče mami:»Veš, mama, tistega moža poznam, je eden od moje šole!«

Poleg zabavnega značaja tega pripetljaja, se ga z veseljem spominjam iz preprostega razloga. Otrok, ki očitno med raznoraznimi figurami še ni zmožen prepoznati ravnateljeve in vlogo, ki jo sam ima, se je izrazil kot član enega telesa oz. ene skupnosti, v kateri se prepozna in katere je aktivni član.

Morda je to samo moja fantazija ali iluzija. Ampak začenši od šole se moramo naučiti, da smo člani naše skupnosti, se pravi slovenskega ljudstva in kulture.

Ni dovolj, da smo povezani v jeziku in tradiciji, ampak se moramo poznati med seboj, biti seznanjeni z delovanjem drug drugega. Skratka, potrebno je krepiti medsebojno povezanost in občutek pripadnosti, ki se ga lahko gradi že od zgodnjih otroških let.

Šola ima v tem zelo pomembno vlogo. V sklopu nje se vrti cel kup projektov, dejavnosti in idej. Otroci in družine morajo, tudi preko šole, priti v neposreden stik z društvi in z ljudmi, ki se ukvarjamo z našo kulturo. S tega vidika je naša dvojezična šola Pavel Petričič že nekaj časa na dobri poti, ker intuicija po sodelovanju s teritorijem je že zdavnaj dobro zasidrana v naši instituciji.

To kar še vedno manjka, je povratni učinek tega dejanja.

Koliko družin in naših otrok je aktivno včlanjenih v društvih in ustanovah? Koliko družin in otrok se udeležuje prireditev na našem ozemlju? Koliko družin in otrok je seznanjeno z našimi dejavnostmi in se zaveda pomembnosti le-teh?

Število bi lahko bilo večje glede na potencial, s katerim razpolagamo. Dosegli bi lahko boljše rezultate za naš teritorij in si postavili še bolj ambiciozne cilje.

Zato iz tega odra pozivam vse Vas, da ste v bodoče še bolj odločni glede pripadnosti naših skupnosti, glede varstva svojega jezika, glede varstva prelepega okolja v katerem živimo, glede prenašanja tradicije in tudi sprejemanja novih izzivov sedanje družbe.

Borite se za slovensko šolanje v Terskih dolinah, v Reziji in v Kanalski dolini. Borite se za nadaljevanje študijev na slovenskih šolah in univerzah. Borite se za priznanje in še predvsem za spoštovanje pravic, ki prevečkrat ostajajo samo na papirju.

Storite vse kar je treba, da naša zgodovinska šibkost (se pravi biti manjšinci v hribovitem kraju), postane naš plus; torej aktivna skupnost v prelepem kraju.

Sledil bo vsesplošen razvoj sodelovanja, krepitve v turizmu in razvoj gospodarstva. Našim pridnim študentom se ne bo treba seliti, zaradi optimalnejše službe; politika bo sledila in sproti reševala naše probleme, itd…

Malo sanjam, malo pretiravam, kaj ne?

Ampak mi imamo Dvojezično šolo, muzej SMO, Postajo Topolove, Kultursko hišo, Glasbeno šolo, Senjam beneške piesmi, Beneško gledališče, Kmečko zvezo, Srebrno kapljo, Planinsko družino, Barski oktet, rezijansko in beneško folklorno skupino, časopisa Novi Matajur in Dom, združenje Cernet, Planiko, muzej v Bardu in v Solbici itd..

In to le zato, ker je nekdo pred nami sanjal in predvsem, ker je bil sposoben in voljan uresničiti svoje sanje. Bodimo taki tudi mi! Upajmo si in borimo se za našo kulturo!

To je moje novoletno voščilo!

Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2020!

Ta je moj ljubljeni sin, nad keterim imam veselje. Mt 3, 17

Svet slovenskih organizacij izreka letos svoja božična in novoletna voščila z risbo Svete družine, ki jo je naslikala Ada Fonda, učenka 5. razreda COŠ s slovenskim učnim jezikom Fran Venturini v Borštu v sodelovanju z otroško revijo Pastirček. Naj nam rojstvo Odrešenika prinaša blagoslov, mir in toplino, kot si jo želijo naši otroci in družine.

Hvala reviji Pastirček in veroučiteljem, ki poučujejo na slovenskih šolah, za uspešen likovni natečaj za učence in učenke slovenskih osnovnih šol na temo Svete družine. Najlepša risba je tako postala motiv božične in novoletne voščilnice, ki jo je SSO poslal najvišjim predstavnikom Republike Italije, Republike Slovenije ter Evropskega parlamenta, pa tudi raznim mednarodnim manjšinskim organizacijam in drugim predstavnikom deželne in krajevne javne uprave, civilne družbe in Katoliške cerkve.

Pri Svetu slovenskih organizacij smo prepričani, da spadajo voščila v kontekst ohranjanja stalnih odnosov z institucijami, sorodnimi organizacijami, članicami in prijatelji. Z letošnjo božično voščilnico pa si SSO želi, da bi s sodelovanjem z revijo Pastirček na poseben način predstavil slovensko narodno skupnost ter njen odnos do krščanstva in še posebej do družine, ki sta tesno povezani.

Odziv s strani učencev in učenk, ki obiskujejo verouk, je presegel vsa pričakovanja, saj smo prejeli kar 367 risb iz enajstih šol iz Goriške in Tržaške. V tem smislu se Svet slovenskih organizacij zahvaljuje uredniku revije Pastirček gospodu Marjanu Markežiču ter vsem veroučiteljem in učiteljem, ki so učence in učenke spodbudili k sodelovanju ter jim pri tem tudi pomagali.

Izbira najlepše slike je bila zelo zahtevna in tudi nehvaležna naloga, saj so se otroci potrudili, da bi bil njihov likovni izdelek čim lepši. Na koncu je bila izbrana risba učenke Ade Fonda, ki obiskuje Celodnevno osnovno šolo  Fran Venturini v Borštu. Adi Fonda iz srca čestitamo in se ji zahvaljujemo za trud.

Svet slovenskih organizacij in revija Pastirček bosta v prihodnjih dneh tudi poskrbela, da se najlepše slike primerno nagradi.

Angeliki Mlinar čestitke za uspešno delo

Angelika Mlinar

Svet slovenskih organizacij v imenu predsednika Walterja Bandlja čestita koroški rojakinji Angeliki Mlinar ob izvolitvi na mesto ministrice za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Republike Slovenije. Ob prevzemu tega pomembnega razvojnega resorja ji krovna organizacija Slovencev v Italiji želi, da bi to novo zadolžitev izvajala čim bolj uspešno in za nadaljni razvoj slovenske družbe ter uveljavitev slovenske države v evropskem in širšem mednarodnem kontekstu.

Svet slovenskih organizacij z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila izbrana oseba, ki ima dolgoletne podjetniške, politične in upravne izkušnje. To potrjujejo tudi njeno aktivno delovanje v sklopu Narodnega sveta koroških Slovencev, njena izvolitev v avstrijski in evropski parlament ter dajestvo, da je na letošnjem kongresu evropske manjšinske zveze FUEN bila izvoljena za podpredsednico.

Walter Bandelj in Angelika Mlinar na Forumu regij v Potsdamu

Izvolitev Angelike Mlinar za ministrico vlade Republike Slovenije je dokaz, da tudi Slovenci, ki živimo izven meja naše matične države lahko v prvi vrsti pripomoremo za dobrobit vseh Slovencev in Slovenk. Republiki Sloveniji smo hvaležni za vso pomoč in pozornost, ki nam jo izkazuje, zato je dolžnostno, da smo pripravljeni sprejeti take izzive, kakršne je sprejela Angelika Mlinar s kandidaturo na ministrski položaj.

Svet slovenskih organizacij si tudi nadeja, da bo z novo ministrico lahko uspešno sodeloval na področjih, za katere je zadolžen resor, ki ji je bil poverjen.

Trst, 20. december 2019                                                        Tiskovni urad SSO

Beg možganov in gibanje delovne sile

Aktualni temi foruma regij, ki ga je evropska manjšinska organizacija FUEN priredila v Potsdamu.

Delovna migracija sama na sebi ter več priložnosti in pridobivanje mednarodnih izkušenj so sicer prednosti, izziv pa je, kako te visoko kvalificirane delavce privabiti domov, da bi njihove matične države in manjšinske skupnosti izkoristile njihovo prepotrebno znanje in izkušnje. V tem smislu so med 11. in 12. decembrom 2019 strokovnjaki, regionalni in manjšinski voditelji razpravljali o načinih, kako se lahko manjšinske regije uprejo posledicam migracij delovne sile in bega možganov v Potsdamu na FUEN-ovem forumu evropskih manjšinskih regij.

Forum, ki je potekal v državnem parlamentu v Brandenburgu, je pozdravila Barbara Richstein, podpredsednica parlamenta. „V veliko čast nam je, da smo gostili Forum regij in FUEN, mednarodno manjšinsko organizacijo z odličnim ugledom. Tema konference o begu mladih strokovnjakov nam je poznana, saj smo se morali spoprijeti s to situacijo tudi po padcu berlinskega zidu. “- je dejala. Gospa Richstein je dodala, da menijo, da je resnično bogastvo, da so Lužiški srbi in Venedi ohranili svojo identiteto in kulturo. Dežela Brandenburg pa ta postopek podpira tudi z zakonskimi akti.

Predsednik FUEN in poslanec v Evropskem parlamentu Loránt Vincze se je zahvalil državnemu parlamentu Brandenburg in deželni vladi. Opozoril je, da beg mladih, visoko kvalificirane delovne sile in delovna migracija na splošno še dodatno močno vpliva na manjšinske skupnosti, saj je politična teža manjšinske skupnosti neposredno povezana z njenim številom. Z izgubo mladih in usposobljenih članov bo imela skupnost v prihodnosti hude posledice v politiki in v zastopanosti. Zaradi tega so skupnosti bolj ranljive, šibkejše, z manj notranjimi sredstvi za obnovo in razvoj. Predstavil je tudi nekaj statističnih podatkov: leta 2018 je bilo skoraj 17 milijonov premikov evropskih državljanov starih do 28 let. Nemčija (33%) in Velika Britanija (20%) sta prevzeli več kot polovico teh mladih EU28. Največji beg so imele Romunija, Poljska, Italija in Portugalska.

Nastopila sta tudi koroška Slovenka in podpredsednica FUEN Angelika Mlinar ter predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj iz Furlanije Julijske krajine. O slovenski manjšini v Avstriji smo izvedeli, da poteka delovna izmenjava v obe smeri, vendar je to razmeroma nov pojav. Prav tako Avstrija nima pomoči v odnosu do prebivalcev. Iz Italije je dober primer čezmejnega sodelovanja z dvema obmejnima mestoma, Gorica in Nova Gorica, ki sta se skupaj prijavila za naziv Evropska prestolnica kulture v letu 2025.

Walter Bandelj in Angelika Mlinar

Več o forumu regije je mogoče prebrati na https://www.fuen.org/en/article/Brain-drain-and-the-movement-of-workforce-were-the-topics-of-the-Forum-of-the-Regions-in-Potsdam

Sprava je dvosmerna cesta

Tiskovno sporočilo krovnih organizacij SSO in SKGZ na izjave deželnega svetnika Fabia Scoccimarra.

Podpis v Narodnem domu

Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji si že desetletja prizadevata za razumevanje in sodelovanje med slovenskim in italijanskim narodom. V teh krajih ob meji smo oboji veliko in preveč  pretrpeli, da bi si zaradi preteklosti ovirali pot v prihodnost. Zato smo podprli poročilo  mešane zgodovinske komisije o slovensko- italijanskih odnosih od 1880-1956, ki je bilo v Sloveniji publicirano že davnega leta 2000. Še z večjim veseljem smo sodelovali pri pripravi spravnega koncerta treh predsednikov v Trstu, leta 2010, ki smo ga razumeli kot simbolično spravno dejanje med  narodi.

Toliko bolj nas danes čudijo očitki na račun enega najuglednejših italijanskih zgodovinarjev, Raula Pupa, ki mu deželni svetnik stranke Fratelli d’Italia Fabio Scoccimaro očita pristranskost pri pogledih na zgodovino naših krajev. V nasprotju z njim kot predsednika krovnih organizacij znanstveno in pedagoško delo profesorja Pupa izjemno visoko ceniva, tudi zato, ker verjameva, da njegovo delo presega zgodovinske zamere in z upoštevanjem zgodovinskih dejstev prispeva k spravi med narodi. Ravno zato, ker poznamo dejstva in jih tudi upoštevamo, kot zavajajočo in zgrešeno  zavračava zahtevo svetnika Scoccimara, da naj se Slovenci opravičimo za zločin fojb, ne da bi se pred tem vprašal, kdo je bil v preteklem stoletju v teh krajih žrtev fašizma in rasnih zakonov in predvsem kdo je leta 1941 napadel in okupiral Jugoslavijo in si z nacistično Nemčijo razdelil ozemlje današnje Republike Slovenije. Ni žrtev tista, ki naj se opravičuje agresorju ampak  obratno.

Namesto polemik, ki nas vlečejo v preteklost, si v krovnih organizacijah želimo napredka v odnosih in tudi spravnih dejanj, seveda na obeh straneh. Najbrž tudi že prihaja čas, da se najvišji predstavniki obeh držav priklonijo na obeh bazoviških spomenikih, ki  Slovencem in Italijanom tako veliko pomenita, torej tako pri spomeniku Bazovškim junakom kot pred Bazoviško fojbo. Tja takrat vabiva tudi  svetnika Scoccimara.

Prihodnje leto slovenska manjšina pričakuje vrnitev Narodnega dom v Trstu, ki je bil požgan leta 1920 in o katerem je starosta slovenske literature Boris Pahor posvetil svoj roman “Grmada v pristanu”.  Roman opisuje začetke krutega zatiranja Slovencev, ki so samo nekaj let prej uživali veliko pravic pod Avstrijo in si tudi z lastnimi napori zgradili Narodni dom, takrat eno najmodernejših večnamenskih zgradb v celi Evropi. Iskreno se veselimo prihoda obeh predsednikov držav, Sergia Mattarele in Boruta Pahorja  ki imata velike zasluge za preseganje preteklosti in dobre odnose med Slovenijo in Italijo. Krovni organizaciji bosta storili vse, da bo svečana obeležitev  tragičnega dogodka izpred 100 let pomenila ne le simboličen ampak tudi dokončen zasuk obeh narodov v skupno evropsko prihodnost.

Novi škof krške škofije je Slovenec.

Jože Marketz

Papež Frančišek je imenoval direktorja Caritas Jožeta Marketza za 66. krškega škofa. To je bilo danes v torek uradno objavljeno ob 12. uri v »Bollettinu«, papeški tiskovni službi. Zakrament škofovega posvečenja bo podelil Jožetu Marketzu nadškof Franz Lackner, metropolit salzburške cerkvene province, h kateri spada tudi krška škofija, v nedeljo, 2. februarja 2020, na svečnico, ob 14. uri v celovški stolnici.

Apostolski administrator vojaški škof Werner Freistetter je ob imenovanju Jožeta Marketza za škofa krške škofije dejal: »Izredno se veselim imenovanja Svetega sedeža Jožeta Marketza za novega škofa krške škofije. Kot dolgoletni direktor Caritas na Koroškem je temeljito seznanjen z ljudmi in Cerkvijo na Koroškem, prepričan sem, da bo nadaljeval pot do sožitja in sprave v Cerkvi na Koroškem. Nalogo apostolskega administratorja na Koroškem sem prevzel konec junija v tem smislu, da je moje delovanje lahko le del te poti. Sedaj vidim kot eno izmed svojih zadnjih nalog tukaj na Koroškem, da omogočim novemu škofu dober začetek in ga – do njegovega posvečenja – podpiram z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi. Prepričan sem, da katoličani in katoličanke z Jožetom Marktezem dobivajo odličnega novega škofa, in mu želim za to nalogo vse najboljše in božjega blagoslova.«

Izjava Jožeta Marketza ob imenovanju za škofa krške škofije: »Papež Frančišek me je poklical za novega škofa krške škofije. Sam sem se dolgo branil te misli, da bi mi lahko zaupali to mesto, ker sem z dušo in telesom direktor naše Caritas na Koroškem. Zdaj je vseeno prišlo tako. V vsej ponižnosti in v zaupanju na Božjo pomoč in pomoč številnih ljudi, ki me bodo podpirali, bom rad nastopil to pomembno, a gotovo ne lahko službo v naši škofiji. Veselim se prihodnjih srečanj z ljudmi naše dežele, sodelovanja s sobrati v duhovniški in diakonski službi, z redovnicami in redovniki, s številnimi laičnimi sodelavci in sodelavkami v škofiji in škofijski menzi, preprosto z vsemi, ki se poklicno in častno angažirajo za Cerkev na Koroškem. Zahvaljujem se vsem, ki so v tem dolgem času sedisvakance z delom in molitvijo prevzeli odgovornost za škofijo in naprošam vse Korošice in Korošce za molitve in dejavno podporo pri svoji pastirski službi v prid ljudem v naši deželi, posebej revnih in ljudi na robovih.

V slovenščini je v svoji izjavi nagovoril tudi slovenske vernike: »Vsem slovensko govorečim vernikom se zahvaljujem za spremstvo v dosedanjih službah in prosim vse ljudi dobre volje tudi v prihodnje za molitev in sodelovanje.«

Vir: nedelja.at

XVIII. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in Slovencev v izseljenstvu

Rok zapade 2. decembra 2019.

Podelitev nagrad aprila 2019 v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu sporoča, da prihodnji teden, 2. decembra, zapade rok za prijavo na razpis nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in Slovencev v izseljenstvu.

Na dosedanjih 17 natečajev je prispelo skupno 321  nalog, nagrajenih pa je bilo 106, med njimi precej iz Argentine, Nemčije, Srbije, Švice itd., predvsem pa iz Italije in Avstrije.

Več informacij: dr. Zvone Žigon

E.naslov: zvone.zigon@gov.si – Telefon: +386 01 230 8011

Prilagamo besedilo razpisa.

svet slovenskih organizacij dokumenti 03

IZŠLA JE KNJIŽNA ZBIRKA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 2020

KOLEDAR  GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 2020

Koledar Goriške Mohorjeve družbe je z vrsto prispevkov, ki govore o naši stvarnosti ter o naši bogati družbeno-kulturni dejavnosti, ter vrsto strokovnih člankov verske, kulturnozgodovinske, naravoslovne vsebine tudi za leto 2020 zvest svojemu tradicionalnemu konceptu. Posebno pozornost posveča letos Koroški ob 100-letnici plebiscita. Pri tem gre omeniti uvodni esej Staneta Grande o dveh pomembnih obletnicah, tj. rapalski pogodbi in koroškem plebiscitu. V skladu s tema obletnicama je opremljen tudi koledarski del, ki ga krasijo izredni posnetki koroškega fotografa in urednika tednika Nedelja Vincenca Gotthardta. Iz njegovih fotografij izžareva živeta Koroška s svojo ganljivo lepo pokrajino, svojimi ljudmi, kulturniki, domovi, običaji in dogodki. Koledar je uredila Erika Jazbar.

Kristina Martelanc: VZPONI IZ BREZNA STISKE

Knjižno delo Kristine Martelanc Vzponi iz brezna stiske v sklopu devetih zgodb razgrinja široko paleto problemov družbeno zapostavljenih posameznikov, obremenjenih s psihološkimi težavami, ki jih povzročajo posilstvo, droge, alkohol, družinski konflikti in nerazumevanje okolja. V posameznih zgodbah gre za dinamično prepletanje problemov, ki pestijo današnjo družbo in s katerimi se avtorica kot socialna delavka srečuje na svoji službeni poti. V razgibanem realističnem in ekspresivno obarvanem jeziku zaživijo prizadeti junaki, ki v pogovoru z avtorico razkrivajo svojo najglobljo čustveno bolečino.

Cek Štefan: SPOMINI NA ISTRO

Knjiga prinaša spomine slovenskega duhovnika Štefana Ceka, ki je služboval je v različnih krajih slovenske in hrvaške Istre. Rojen je bil v Brkinih leta 1913, bogoslovne študije pa je opravil v goriškem semenišču in bil leta 1937 posvečen. Leta 1947 je bil nameščen v Lanišću, kjer je po srečnem naključju ušel napadu komunistične oblasti ob birmi 24. avgusta, med katero je bil pretepen msgr. Ukmar, njegov spremljevalec Miroslav Bulešić pa umorjen. Veliko let svojega nadaljnjega službovanja je Cek preživel med hrvaškimi verniki. Svoje spomine je v strnjeni obliki pisal v hrvaščini. Za to izdajo jih je v slovenščino prevedel msgr. Renato Podbersič. Knjižno izdajo je uredil Tomaž Simčič in predstavlja 28. zvezek zbirke Naše korenine.

Susić Mira: ZAJČJE DOGODIVŠČINE

Glavni junak petih zgodbic, ki jih je tržaška avtorica Mira Susić napisala za mlade bralce, je mali zajček, ki s pomočjo drugih prebivalcev gozda, z ježki, s srnicami, čebelicami, polžki in še z marsikatero drugo, odkriva svet okrog sebe. Ta svet je lep in poln zanimivosti, a včasih skriva tudi nevarne zanke. V tem sobivanju pa se mali zajček uči pomembnih življenjskih pravil, kako si morajo vsi med seboj pomagati, da se izognejo nevarnostim, ki nanje pretijo, pa tudi ne vedno najbolj prijaznih sosedov, kot so medved ali hude mravljice. Knjigo je s prikupnimi živalskimi liki ilustrirala in jo tudi oblikovala Danila Komjanc.

Izven redne zbirke:

NAŠ KOLEDAR za leto 2020

V sodelovanju s Tržaško duhovsko zvezo je  izšel tradicionali stenski za leto 2020, ki ga krasijo fotografije Vincenca Gotthardta, koroškega fotografa in urednika tednika Nedelja. Tudi stenski koledar se navezuje na stoletnico koroškega plebiscita. Ob navedbi praznovanj po naših župnijah prinaša tudi izbor stihov slovenskih pesnikov, ki opevajo koroško zemljo, navade in ljudi.

Ivo Kerže: MAHNIČEVA ESTETIKA IN LITERARNA KRITIKA

Avtor Ivo Kerže, doma iz Trsta, doktor filozofije in profesor na škofijski gimnaziji v Mariboru, analizira filozofske osnove estetike katoliškega misleca in krškega škofa Antona Mahniča (1850-1920) v luči njegovega spoznavoslovja in njegove kritike novoveške misli ter prikaže, kako je omenjena miselna izhodišča Mahnič apliciral pri vrednotenju literarnih del sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti Prešerna, Stritarja in Gregorčiča, obrobno pa tudi Tavčarja, Aškerca, Jurčiča, Kersnika, Vošnjaka, Trdine, Levstika, Scheinigga in Cankarja. Zanimiv in na Slovenskem manj znan je tudi pristop do sodobne hrvaške literature, ki je Mahniča zaposlovala v njegovem krškem obdobju.

PREDSTAVITVE

V GORICI: v ponedeljek, 25. novembra 2019, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku

V LJUBLJANI: v sredo, 27. novembra 2019, ob 11. uri na Slovenskem knjižnem sejmu v sklopu skupne predstavitve slovenskih založb v Italiji, Cankarjev dom, dvorana M1 v prvem preddverju

V TRSTU: v petek, 29. novembra 2019, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču na Obrdankovem trgu

EUROPEADA 2020: Žrebanje skupin

V soboto, 16. 11., je v Kulturni dvorani K3 v Škocjanu potekalo žrebanje skupin EUROPEADE 2020. Prireditelj evropskega prvenstva avtohtonih manjšin, ki posveča pozornost jezikovnemu in kulturnemu bogastvu Evrope, je Federalistična unija evropskih narodnosti, kratko FUEN. Kandidaturo za izvedbo prvenstva na Koroškem so skupno vložili Narodni svet koroških Slovencev, Slovenska športna zveza ter dežela Koroška.

S filmom »Skupaj enkratni«, ki je hkrati tudi geslo EUROPEADE 2020, se je pričel program. Višek večera je bilo žrebanje skupin. Pred žrebanjem so spregovorile osebe, ki so merodajne za izpeljavo tega veledogodka v naslednjem letu.

Predsednik FUEN Loràn Vincze

Predsednik FUEN, Loránt Vincze, je omenil, da so zmagovalci vsi, ki so del EUROPEADE. Zastopnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Robert Kojc, je izpostavil pomen čezmejnega povezovanja. Stefan Sandrieser, predstavnik dežele Koroške, vidi v prireditvi možnost za promocijo Koroške kot odprte in v prihodnost usmerjene dežele. Pri žrebanju skupin vseh sodelujočih moštev so 24 moških ekip razvrstili na šest skupin po štiri ekipe. Sedem ženskih ekip pa so razdelili na dve skupini, v eno skupino štiri in v drugo tri ekipe. Predsednika krovnih organizacij, ki sta odgovorni za kandidaturo in izvedbo EUROPEADE 2020, Zdravko Inzko za NSKS in Marijan Velik za SŠZ, sta v svojih prispevkih izpostavila pomen in razsežnost projekta, ki sta predvsem priložnost, da se narodna skupnost prikaže v svoji najboljši luči.

Za glasbeni okvir prireditve je poskrbela koroška skupina Matakustix, ki je krstno predstavila himno EUROPEADE 2020. Ob koncu prireditve je zazvenela še pesem »Skupaj enkratni« avtorja Nika Kuppra, glasbo pa je prispeval Hanzi Kežar. Predstavniki in predstavnice sodelujočih ekip so prejeli darilo, ki so ga izdelali klienti Karitas delavnice Florian v Globasnici.

Žrebanja se je kot predstavnik SSO – redne članice FUEN – udeležil Julijan Čavdek, prisotna je bila tudi delegacija ZSŠDI, v kateri so bili Igor Tomasetig in Evgen Ban ter Mario Adamič, trener reprezentance Slovencev iz FJk-Žile, ki bo nastopila na EUROPEADI 2020 in bo igrala v skupini F skupaj z Okcitanci, Slovaki iz Madžarske in Severni Frizijci.

Izšla Mladika 9/2019

Deveta številka tržaške revije Mladika je zagledala luč sredi meseca novembra. V uvodni misli je poudarjen pomen in aktualnost študijskih dnevov Draga; kljub temu da so že pred leti prebili zid polstoletne meje, so še vedno zanimivi, privlačni in odmevni, za slovenski prostor poučni in dragoceni.

V Fokusu je tokrat v ospredju jezik in naš odnos do slovenščine. Vodilni članek z naslovom Pesem bo njih jezik je podpisala Bruna Marija Pertot; pesnica in pisateljica opozarja na resnost in svetost jezika: »Jezik ni igrača … je nekaj dragocenega, svetega, last naroda«. Omalovaževalni odnos do jezika pripelje pogosto do nesmislov in pod vplivom tujega jezika do ustvarjanja napačnih zvez in besed, da začne jezik hoditi čisto svojo nepravo Prof. dr. Vesna Mikolič z Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper v članku, ki nosi naslov Mreža različnih slovenščin – od liliputanca do giganta, opozarja prav tako na pomen zavedanja lastnega jezika ob novih izzivih (npr. šolski razredi z otroki z različnim predhodnim jezikovnim znanjem) in ugotavlja, da se za primer Slovencev v Italiji uveljavlja določena specifika, ker odraža kulturo tega prostora; nujno potrebno pa je vsekakor usklajevanje rabe slovenskega besedišča in upoštevanje skupnega jezikovnega standarda. V rubriki so objavljene tudi nekatera druga stališča, povzeta po medijih, in sicer Marka Jesenška in Nataše Gliha Komac.

V rubriki Intervju je objavljen pogovor med Anko Peterlin in gledališkim igralcem Pavletom Ravnohribom o pomenu in vlogi gledališča, o njegovi igralski poti, o odnosu do poezije in o delu  z mladimi.

V rubriki Naš utrip so objavljene fotografije nastopajočih z letošnjih študijskih dnevov Draga in utemeljitev Peterlinov nagrade, ki je šla v roke Jožetu Faganelu. V rubriku Obletnica je objavljen daljši zapis o delovanju Slovenskega otroškega in mladinskega društva Vesela pomlad z Opčin, ki letos obeležuje 40-letnico delovanja.

Uničili ste nam planet! Kako ste si drznili? je naslov članka s področja ekologije: v ospredju so lik in delovanje mlade okoljevarstvenice Grete Thunberg ter kritike, ki zadnje čase letijo nanjo.

Rudi Merljak je avtor spominskega zapisa o dolgoletnem vodji Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Petru Venclju. Besedilo je bilo podano na simpoziju o prof. Venclju v Kranju 8. junija 20019.

Drago Bajc se spominja nedavno preminulega časnikarja in pisatelja Saša Martelanco ter astrofizika Pavleta Zlobca, katerega se spominjajo tudi sošolci klasičine mature iz leta 1958.

V rubriki Prebrali so za vas Evelina Umek predstavlja knjigo Bogomile Kravos Slovensko gledališče v Trstu, Robert Šabec pa knjigo črtic Saše Martelanca Srečanje za spomin. V rubriki Iz tiskarne pa so nanizane novosti slovenskih avtorjev v Italiji.

V Literaturi je objavljena novela Cvetke Pestiček Vandrovec, ki je bila priporočena za objavo na 47. literarnem natečaju revije Mladika, cikel pesmi Aleša Jelenka z naslovom Selitev v brezimnost, ki je bil ravno tako priporočen za objavo, ter pesmi Bojane Daneu Don.

Sledi objava zadnjega dela članka o manj znanih slovenskih glasbenikih tostran in onstran državnih meja izpod peresa Franca Križnarja. Mojca Polona Vaupotič poroča o mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva v Portorožu 2019.

Mitja Petaros opiše spominsko medaljo za Alojza Rebulo, ki sta jo izdali založba Mladika in Slovensko zamejsko numizmatično društvo J. V. Valvasor, ob pisateljevi prvi obletnici smrti.

V osrednjih straneh so novice iz zamejstvain zdomstva, objavljene v rubriki Antena.

Nagovor podpredsednice France Padovan ob grobu Lojzeta Bratuža

V veliko čast mi je, da lahko spregovorim v spomin tako veliki osebnosti, kot je Lojze Bratuž. Bil je mentor mnogim in ostaja vzor številnim. Pomagal je vzgajati ljubezen do slovenskih vrednot in do slovenske pesmi.

Njegovo vdanost so užili tudi učenci, njegovi »goriški slavčki«, ki so tvegali zapor, da bi mu v podporo v času hude stiske zapeli. Bil je klen, trmast, odločen, pa tudi blag. Tak, kot mora biti dober mentor. Njegovo delovanje in njegova mučeniška smrt sta združila Slovence v času, ko so nas želeli zdrobiti.

Njegove vrednoste so del genskega zapisa družine, ki je slovenskemu čezmejnemu prostoru dala neprecenljiv doprinos na področju jezika, zavedanosti,  glasbe in kulture. Letos preminula Lojzka Bratuž je prejela popolno ime, saj je bila pravo utelešenje očetovih vrednot. Ponosna na svoje poreklo in prešerna. Brez želje ščuvanju in maščevanju za trpljenje, ki so ga prizadeli njeni družini.

Vprašajmo se, kako se lahko najbolje poklonimo našim velikim osebnostim? Mogoče tako, da tudi sami poosebimo vrednote, ki so jih za nas oplemenitili in jih posredujemo mlajšim generacijam, ki bodo odgovorne za našo prihodnost.

Franca Padovan