Cantate

UVODNI VEČER PROJEKTA CANTATE

SKLADATELJ PATRICK QUAGGIATO JE PREJEL PRVO »NAGRADO PAVLE MERKÙ«

V prestolni dvorani Miramarskega gradu so v četrtek, 9. maja, na Dan Evrope, podelili prvo Nagrado Pavle Merkù, ki jo je prejel goriški skladatelj Patrick Quaggiato. Dogodek je bil prvo dejanje prireditve Cantate, ki bo vsako leto počastila bogat zborovski utrip dežele Furlanije Julijske krajine z vrhunskim zborovskim dogodkom v znamenju evropskih vrednot.

Cantate je nova pobuda, ki jo skupaj prirejata Svet Slovenskih Organizacij in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov, ki sta za začetek, s sodelovanjem Muzeja in parka Miramarskega gradu, počastila z uvodnim dogodkom spomin na tržaškega glasbenika, raziskovalca in jezikoslovca ob peti obletnici smrti, kot tudi ustvarjalnost mlajše generacije deželnih skladateljev. Prvo nagrado je prejel umetnik, ki ima veliko skupnega z znamenitim mojstrom, po katerem so organizatorji, s trajnim znamenjem imenovali nagrado. V utemeljitvi umetniškega odbora nagrade piše namreč: »Posluh do zborovske, žive, občutljive, umetniško, emocijsko in tudi etnično močno zaznamovane izraznosti, sposobnost glasbenega tolmačenja sporočila in zvena besede, miselna odprtost v dialogu z različnimi kulturami, pluralna osebna in umetniška identiteta, ki je zrcalo multikulturnega prostora in korenin, so značilnosti glasbenika, raziskovalca in jezikoslovca Pavleta Merkuja, ki v idealnem sozvočju plemenitijo ustvarjalno delo Patricka Quaggiata.

Goriški skladatelj je opozoril nase zaradi izstopajočega talenta in kipeče ustvarjalnosti. S svojimi deli povezuje različne etnične skupnosti dežele Furlanije Julijske krajine in se kot umetnik svetovljanskega prostora uveljavlja s prepoznavno, sodobno, tankočutno in izjemno sporočilno govorico v državnem in mednarodnem prostoru

Nagrado je v prestolni dvorani Miramarskega gradu izročila v imenu organizatorjev skladateljeva hči Jasna Merkù, projekt pa sta predstavila deželni predsednik SSO Walter Bandelj in pokrajinska predsednica SSO Maja Lapornik. Z glasbo Merkuja in Quaggiata sta na tem večeru nastopila kitarist Janoš Jurinčič in briška vokalna skupina Vinika, ki jo vodi Franka Žgavec. Čezmejno sodelovanje zborovodij naše dežele, ki sodelujejo z zbori v Sloveniji, bo rdeča nit glasbenega sporeda prve izvedbe prireditve Cantate, ki bo zaživela v nedeljo, 9 junija ob 17.00 v stolnici svetega Justa s koncertom poklicnega zbora Slovenske Filharmonije, ki ga bo priložnostno vodila nadarjena tržaška dirigentka Petra Grassi. Koncert bo potekal s sodelovanjem stolnega zbora Cappella Civica di Trieste.

UTEMELJITEV

Posluh do zborovske, žive, občutljive, umetniško, emocijsko in tudi etnično močno zaznamovane izraznosti, sposobnost glasbenega tolmačenja sporočila in zvena besede, miselna odprtost v dialogu z različnimi kulturami, pluralna osebna in umetniška identiteta, ki je zrcalo multikulturnega prostora in korenin, so značilnosti glasbenika, raziskovalca in jezikoslovca Pavleta Merkuja, ki v idealnem sozvočju plemenitijo ustvarjalno delo Patricka Quaggiata.

Goriški skladatelj je opozoril nase zaradi izstopajočega talenta in kipeče ustvarjalnosti. S svojimi deli povezuje različne etnične skupnosti dežele Furlanije Julijske krajine in se kot umetnik svetovljanskega prostora uveljavlja s prepoznavno, sodobno, tankočutno in izjemno sporočilno govorico v državnem in mednarodnem prostoru.

Zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti je Quaggiato eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine in se lahko ponaša z izjemnim številom naročil. Njegova sposobnost, da v besedilu vselej poišče in ovrednoti globje, celo manj vidne vsebinske poudarke, kot tudi široka razsežnost njegove glasbene govorice, ki sega od koncertne pisave do muzikla in priredb ljudskih motivov, sta mu zagotovili veliko priljubljenost v zborovskem okolju, njegova dejavnost pa se širi tudi na instrumentalno in vokalnoinstrumentalno glasbo v obširnem repertoarnem razponu.

Študijsko se je oblikoval kot tolkalec in je diplomiral iz vokalne in zborovske kompozicije ter zborovodstva, od otroštva pa poje v zborih, kar mu je omogočilo globlje razumevanje človeškega glasu, kateremu kot skladatelj posveča največjo pozornost. Kot zborovodja in dirigent pihalnih godb sodeluje s slovenskimi in italijanskimi društvi in ustanovami, vedno z intenzivno in raznoliko dejavnostjo. Svoje znanje deli z mladimi kot profesor tolkal in predavatelj, kot tolkalec pa sodeluje z najpomembnejšimi deželnimi orkestri in komornimi skupinami in je od leta 2006 vodja tolkalne sekcije Mladinskega pihalnega orkestra Anbima dežele Furlanije Julijske krajine. Z igranjem, dirigiranjem in petjem je sodeloval na več kot dvatisočih nastopih in s svetovno priznanimi umetniki.

Njegove skladbe so izdali v antologijskih in monografskih zbirkah ter v monografskih diskografskih projektih. Posebno priljubljenost so doživele otroške skladbe, velikokrat objavljene v otroški reviji Pastirček, ki so postale redni del programa slovenskih otroških zborov.

V opusu, ki trenutno obsega 600 skladb, izstopajo naročila za slovesne priložnosti: kantata za mešani zbor in orkester na Paljkovo besedilo Podolgem in počez vlečejo te strune po naročilu tržaškega sedeža Rai ob 60. obletnici Radia Trst A in 10. obletnici Slovenske televizije, Gradnikova kantata, posvečena briškemu pesniku Alojzu Gradniku ob 40. obletnici smrti, kantata za mešani zbor in orkester na Paljkovo besedilo Teh naših petdeset let ob 50. obletnici ustanovitve Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Leta 2017 je njegova skladba Vorrei zastopala deželo Furlanijo Julijsko krajino na odmevnem koncertu državnega projekta Officina corale del futuro v baziliki Santa Maria Novella v Firencah.

Njegove zborovske kompozicije se pojavljajo na cd ploščah in v zbirkah v Italiji, Sloveniji in Avstriji. Zanje je prejel več pomembnih slovenskih državnih nagrad in se je uvrstil med slovenske reprezentančne skladatelje.  

Quaggiatove skladbe so izvajali tudi Orkester RTV Slovenije in Orkester Slovenske filharmonije. Februarja leta 2014 so nagrajenci Prešernovega sklada, tolkalci skupine Slovenskega tolkalnega projekta, izvedli Quaggiatovo skladbo Oj ta boben ob spremljavi Orkestra RTV Slovenije na slavnostnem večeru podeljevanja Prešernovih nagrad.

Skladba Mili kraj paje leta 2016 zazvenela v Državnem zboru v Slovenskem parlamentu pod taktirko Petre Grassi. Pod njenim vodstvom je marca letos zazvenela v izvedbi Vokalne skupine Vikra noviteta na Zlobčevo besedilo Sklepna pesem v tržaški operni hiši Giuseppe Verdi.

Skladbe Patricka Quaggiata so prepotovale svet in so stopile v repertoar mnogih zborov in skupin v kaleidoskopu različnih glasbenih zvrsti in pristopov kot odsev širokega umetniškega navdiha in obvladanja kompozicijske govorice, ki nosi dragoceno vrlino, da se neposredno dotakne srca poslušalcev.