Dan slovenske kulture v Kanalski dolini

“Širimo kulturni prostor, širimo slovenski jezik!”, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

“Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan”… S slovensko himno iz ust učencev osnovnih šol Kanalske doline pod vodstvom učiteljice Alme Hlede in moškega pevskega zbora Triglav z Bleda pod vodstvom Slavice Magdič se je v petek, 26. februarja, praznično začel slovenski kulturni praznik v Kanalski dolini. Šlo je za poseben dogodek, saj so ga s skupnimi močmi organizirali Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah, Združenje Don Mario Cernet, ki ima sedež v Ovčji vasi, in Glasbena matica – šola Tomaž Holmar, pokroviteljstvo pa so prevzeli Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, občine Trbiž, Naborjet-Ovčja vas in Bled, Gorska skupnost ter krovni organizaciji SKGZ in SSO.

V dvorani občinskega kulturnega centra v središču Trbiža se je zbralo veliko ljudi: med uglednimi gosti minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, svetovalec ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Podgoršek, častni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Shresto, deželni predsednik SSO Walter Bandelj, bovški župan Valter Mlekuž, župan Bleda Janez Fajfar, naborješko-oški župan Boris Preschern, števerjanska županja in predsednica ZSKP Franca Padovan, podžupanja občine Jesenice Vera Pinter, ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino ter še drugi zastopniki političnih in kulturnih ustanov iz dežele FJK, Koroške in Slovenije.

Minister Gorazd Žmavc

Poseben ton srečanju je s svojo navzočnostjo v imenu slovenske vlade seveda dal minister Žmavc. Kot slavnostni govornik je dejal, da je “Slovenija danes s tem dogodkom večja. Teh dogodkov je zmeraj več. Slovenija ne proslavlja samo dneva slovenske kulture v Ljubljani, ampak tudi v Trstu, Celovcu, na Dunaju, v Monoštru, na Reki, danes v Kanalski dolini, jutri morda kje drugje”. To je “bit našega slovenstva, ki ga doživljamo tudi zunaj naših meja”. Dejal je, da je “izredno ponosen” na slovesnost, ki sta jo organizirali društvi Planika in Don Mario Cernet v sodelovanju z GM: “To je vez, ki pomeni neko prihodnost”. Bil je tudi “izredno presenečen, ganjen”, ker so o kulturi spregovorili predvsem mladi. Ko je poslušal mlado generacijo, se je prepričal, da “ni se nam treba bati za slovenski jezik in slovensko kulturo v Kanalski dolini. To je naša prihodnost”. Lahko smo “srečni in ponosni”, da smo “pred 25 leti šli na pot samostojnosti in enotnosti”, je podčrtal minister Žmavc. Slovenski kulturni praznik utrjuje vezi med matico in zamejstvom, krepi pripadnost, širi obzorja, medsebojna poznavanja in prijateljstva. “Ta naša pot lahko živi in obstane samo na slovenski besedi v slovenskem kulturnem prostoru”. Minister se je izrecno zahvalil vsem soorganizatorjem za njihovo dosedanje delo, predvsem v sposobnosti povezovanja in sodelovanja za skupne projekte. Zahvalil se je učiteljicam slovenskega jezika, pa tudi slovenskim županom in občinam, ki sodelujejo pri tem dogodku in čezmejnih projektih. Sklenil je z mislijo, da “kultura ne pozna meja, kultura ne pozna sovraštva. Ona je večja”.

“Kultura mladim veliko pomeni”

Ta kultura, ki ne pozna meja, mladim veliko pomeni, z njo se istovetijo, sta uvodoma povedali mladi povezovalki večera, Vanessa in Rossella. V nekaterih domovih se še izražajo v slovenski govorici, slovenska pesem jih druži pri cerkvenih obredih, z njo ohranjajo starodavne običaje svojih prednikov, od vrtcev do konca osnovne šole se seznanjajo s slovenskim knjižnim jezikom, v pomoč so jim tudi popoldanski tečaji. Občutijo pa potrebo po nadaljevanju učenja slovenskega jezika do konca obveznega šolanja.

Pester kulturni spored so oblikovali otroci osnovnih šol pod vodstvom Alme Hlede, ki so zapeli nekaj pesmic, zrecitirali dve poeziji (ne le) med mladimi vedno priljubljenega Toneta Pavčka; na prisrčen način so prikazali, kako se učijo slovenske abecede, besed in slovničnih pravil tudi preko petja. Sadove svojih prizadevanj so – pod mentorstvom učiteljice Katarine Kejžar – prikazali tudi otroci in mladostniki, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika pri SKS Planika. Večina jih pozna narečje, zato se učijo knjižne slovenščine, obiskujejo mladinsko poletno šolo, seminar materinščine v Ljubljani.

Glasbeni del prireditve so oblikovali še pianistka Elena Scherling in harmonikarka Jessica Kanduth s šole Tomaž Holmar, pianista Simon Kravos in Max Zuliani s tržaške šole Marij Kogoj in pianistka Michela Sbuelz z goriške šole Emil Komel. Iz Gorice je prišel tudi Otroški pevski zbor Emil Komel, ki je pod taktirko Damijane čevdek Jug in ob spremljavi godalne skupine odpel venček narodnih v priredbi Patricka Quaggiata. Poseben užitek je bilo prisluhniti čudovitim melodijam citrarja in aranžerja Tomaža Plahutnika, občinstvo v dvorani pa se je kar razživelo ob dveh žabniških narodnih pesmih, ki ju je izvedel priljubljeni ansambel Doganîrs. V gorenjskih nošah so večkrat zapeli in zavriskali člani moškega zbora Triglav.

Predsednica SKS Planika

V imenu organizatorjev je odprla protokalarni del večera in prisotnim izrekla toplo in prijazno dobrodošlico predsednica kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac. Izrazila je vso skrb in prizadevanja, “da bi naša slovenska beseda v Kanalski dolini živela, preživela in se prenašala iz roda v rod; da bi vsi javni akterji političnega, kulturnega in gospodarskega življenja zmogli in znali združiti moči v prid življenja in sobivanja vseh dolinskih skupnosti”, kot jim je uspelo pripraviti skupen večer “in se zbrati v tako raznovrstni zasedbi”.

Pozdravi gostov

Župan občine Naborjet-Ovčja vas Boris Preschern se je v sočnem narečju obrnil na ministra in izrazil osebno bojazen, da bi naš jezik v Kanalski dolini utihnil. Zato je visokega gosta iz matice zaprosil za pomoč, da bi otroci v šolah njihovih dolin lahko utrjevali znanje materinščine. Trbiška občinska odbornica za kulturo Nadia Campana je še poudarila to, kar je povedal Preschern, saj “že vrsto let se borimo, da bi v šolah poučevali jezike našega območja, ki so naša zgodovina, naša kultura”. To pa ne “priložnostno ali zato, ker bi društva plačevala učitelje, ampak zato, ker to je zgodovinska pravica”. Na tem križišču narodov so od nekdaj prisotni nemški, slovenski, italijanski in furlanski jezik. “Vedno smo verjeli v to, da so ti jeziki pripadali našemu kulturnemu bogastvu”. Prihodnjim rodovom “imamo dolžnost izročiti to bogastvo. če bomo to izgubili, bo naše ozemlje izgubilo svojo dušo”. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je pohvalil vse, ki so z ljubeznijo do jezika, lastne zemlje, korenin in ljudskega izročila dokazali, kako dragocena jim je kultura. Tudi on je poudaril, da “si ta dolina zasluži, lahko zahteva in mora zahtevati” priznanje javne večjezične šole, ki naj bo prava evropska šola, kjer bi lahko spodbujali različne istovetnosti. Za to naj si prizadevajo tako v deželi kot v Ljubljani in Rimu! Ni razumljivo, da imata Goriška in Tržaška od nekdaj šole s slovenskim učnim jezikom, da so to dosegli v Špetru, da pa v Kanalski dolini, ki je od nekdaj križišče in stičišče jezikov in kultur, “prava Evropa v malem”, še vedno nimajo te pravice. Župan občine Bled Janez Fajfer je kot dober sosed vsem zaželel prijetne odnose, mirno sožitje in enotnost v različnosti, kar jamčijo zlasti mladi rodovi. Podpredsednik Planike Rudi Bartaloth je naposled povabil k mikrofonu, kot predstavnika krovnih organizacij, še Walterja Bandlja. Tudi on se je zahvalil prirediteljem bogate proslave, da so v duhu Prešernove poezije in sožitja organizirali tak praznik ter se odločno zavzeli za šolo. Ta je neobhodno potrebna za naše ljudi, tudi zato so se že pogovarjali z različnimi predstavniki oblasti v upanju, da bi z ekipnim delom čim prej zagotovili otrokom in njihovim družinam to pravico.

Predsednica društva Don Mario Cernet

Tik pred koncem prireditve se je oglasila še predsednica združenja Don Mario Cernet Anna Wedam. Poudarila je, da je slovenski kulturni praznik “izrednega pomena v okviru kulturnega življenja vsake slovenske zamejske skupnosti”. Izrazila je veselje, da je bilo v dvorani veliko slovensko govorečih Kanalčanov, saj so prireditev organizirali najprej zanje. Blizu Tromeje niso samo štiri mačke, kot pravijo nekateri, je zatrdila. Spomnila je, da je bilo združenje Cernet ustanovljeno leta 1997 in bo torej naslednje leto zabeležilo 20-letnico obstoja. Zelo se veselijo prisotnosti mladih, ki se v slovenskih družinah še vedno zanimajo za ohranjanje slovenske kulture in radi pojejo tudi v zboru. “Treba jih je samo privleči”. Na poseben način se je zato zahvalila pevovodji cerkvenega ukovškega zbora Oswaldu Errathu in pevovodji cerkvenega zbora v Žabnicah, Gabrieleju Moschitzu. “če bi se ne zavedali svojih korenin, bi nocoj ne razpolagali z vsemi otroki na odru ter z dvema napovedovalkama, Vanesso in Rossello, ki doma govorita slovensko, a nista imeli možnosti, da bi obiskovali šolo s slovenskim učnim jezikom”. Zato verjamejo v prihodnost. “S trijezičnim poučevanjem bi naša skupnost lahko kulturno napredovala in marsikaj dosegla. Saj mi nismo samo raziskovalni in etnografski material! Naše izročilo je še vedno živo in mora ostati živa stvar”, je sklenila svoje misli Anna Wedam, ki je izročila šopke cvetja sooblikovalcem slavja.

Danijel Devetak – Novi glas, 3. marca 2016