Demokracija in svoboda sta bistvo 25. aprila

Spomenik padlim v Škednju.

Dan osvoboditve izpod nacizma in fašizma, ki ga v Italiji praznujemo 25. aprila, predstavlja temelj za novo obdboje, v katerem je bilo potrebno materialno in moralno obnoviti evropsko in svetovno civilizacijo. Po dolgih in krvavih letih bojev, trpljenja, razdejanja in nepojmljivega kršenja človekovega dostojanstva ter svoboščin, je končno nastopil čas svobode.

Na svobodi in spoštovanju človekovih pravic se je razvila zahodna demokratična družba, ki je postopomo gradila skupnost, v kateri je življenje zavarovano in je oseba v središču družbenega razvoja. V tem smislu sta se razvili solidarnost in sodelovanje med državami, ki so v drugi svetovni vojni bile na nasprotnih straneh. Demokracija in pluralna politična zastopanost, ki sta označila Zahod, sta postali razvojni višek, v katerega so se zlivala razvojna težišča vseh civilnih in družbenih dejavnikov. Ta višek se je udejanil v današnji združeni Evropi, v katero so se po padcu komunizma vključile tudi vzhodne države, med njimi tudi Slovenija.

Ta Evropa je danes v krizi zaradi posledic gospodarske recesije iz prejšnjih let in zaradi izrednih razmer, ki so bile uvedene za omejitev širjenja okužbe s koronavirusom covid 19.

Za prebroditev tega težkega trenutka so seveda potrebni odločni posegi na ravni javnih financ za pomoč družinam in podjetjem. Potrebno pa je tudi, da se vrnemo na izhodiščno točko, ki jo za vse nas predstavlja pomen dneva osvoboditve. Kot je na Veliko noč povedal papež Frančišek: “Toliko bolj nujno je v današnjih razmerah, da se nasprotja ne okrepijo, temveč, da se vsi prepoznajo kot del edine družine in se medsebojno podprejo.

Pred 75 leti se je začela nova zgodba svobode in demokracije, za katero je življenje izgubilo neverjetno število ljudi. Med njimi tudi veliko Slovencev. Ta obletnica nas spominja tudi na 100-letnico požiga Narodnega doma v Trstu, ko se je začelo fašistično zatiranje slovenskega naroda na Primorskem. Srčno upamo, da bosta ti dve obletnici pripomogli, da se bo prihodnjega 13. julija ta edinstveni narodni simbol spet povrnil v naše roke, ki so ga zgradile.

V tem trenutku je naša dolžnost, da se spomnemo na vse žrtve preteklih in sodobnih vojn in da ta spomin hranimo tudi v tednih in mesecih, ki bodo sledili. Spomniti pa se moramo tudi na našo zemljo in na naše okolje, na stvarstvo, ki nas obdaja in brez katerega ne moremo živeti. Prejeli smo ga, da ga ohranimo in ne da ga uničimo, kot tudi ne, da se zaradi zemeljskih dobrin medsebojno pobijamo. Tudi v tem se kaže zrelost demokratične in svobodne družbe.

Na koncu je prav, da se ob 25. aprilu spomnemo tudi na sv. Marka evangelista, ki je umrl nasilne smrti. Njegovo delovanje pri oznanjanju Kristusovega nauka o ljubezni in miru je prišlo tudi v naše kraje preko Oglejske cerkve, ki je v tistih časih povezovala številna ljudstva in je zaradi tega prispodoba sedanje združene Evrope. Obe sta nastali na vrednotah, ki v ospredje postavljata človeško osebo. Naj bo ta v ospredju tudi ob letošnjem 25. aprilu.

Gorica, 23. april 2020

Svet slovenskih organizacij