Deželni predsednik Walter Bandelj: hvaležen pogled na 40. letnico SSO

Svet slovenskih organizacij bo v petek, 16. decembra 2016, praznoval 40. obletnico ustanovitve. Naš tednik, ki se je takrat imenoval Katoliški glas, je o ustanovitvi tako poročal: “Ustanovil se je Svet slovenskih organizacij. V četrtek, 16. decembra, so se v dvorani Katoliškega doma v Gorici zbrali zastopniki slovenskih organizacij in ustanov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine z namenom, da ustanovijo krovno zvezo, ki so ji dali ime SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ.

Zapisnikar je bil Aleksander Mužina, srečanje pa je vodil dr. Kazimir Humar. /… / “Prva zamisel o Svetu se je porodila ob srečanju obeh naših prosvetnih central, Slovenske prosvete v Trstu in Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Na občasnih srečanjih se je ponovno porodila želja po skupni povezanosti dela in pobud, pa tudi po nekem skupnem zastopstvu. /… / Ta povezanost ne sme znova izhajati iz kake ideološke osnove, temveč mora izvirati iz občečloveške in družbene opredeljenosti do slovenstva, idejnega pluralizma in svobode”. Iz tega izhaja, da so ustanovitelji že takrat videli zgrešeno smer ideološkega pristopa k narodni in družbeni stvarnosti. Temelje so tako postavili na vrednotah, ki so bistvene za našega primorskega človeka.

Predsednik Walter Bandelj, kako gledate na to dogodek izpred štirih desetletijč

Z veliko hvaležnostjo do tistih, ki so si zdajšnjo krovno organizacijo zamislili in to zamisel uresničili. Bil je pomemben korak za naš tabor, ki se je začel povezovati tudi na deželni ravni. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev in mačehovskemu odnosu takratnega komunističnega režima v matični domovini do demokratičnega dela Slovencev v Italiji se je ta proces povezovanja uresničil, utrdil ter dobil novega zagona.

Kako to misliteč

Mislim, da je bila to modra in daljnovidna poteza, ki je bila tudi v sozvočju s tem, kar je leto prej nastalo na političnem področju. Takrat, leta 1975, se je tudi edina slovenska politična stranka v Italiji povezala na deželni ravni, in to je seveda vplivalo tudi na civilno družbo katoliškega tabora, da se je začela bolj intenzivno povezovati. Seveda so na to vplivale tudi nove politične razmere in nova deželna zakonodaja, kar se tiče kulturnih društev.

Kako ocenjujete to povezovanje danesč

Moja ocena je zelo pozitivna. Po ustanovitvi je Svet slovenskih organizacij postopoma prerastel v pravo krovno organizacijo. Pridobil je nove članice in se okrepil na Videmskem. Politična teža SSO-ja se je stalno večala, temeljni zasuk pa je nastal, ko se je Slovenija demokratizirala in osamosvojila ter z nami vzpostavila enakovreden odnos. Danes je SSO v skupini glavnih subjektov, ki krojijo dogajanje na našem teritoriju v odnosu z Deželo FJK, Italijo in Slovenijo. Po 40 letih je SSO uspešen rezultat, ki smo ga dosegli z združevanjem moči in sodelovanjem v spoštovanju krajevnih specifik.

Seveda bi lahko naredili še več. To pa naj ostane kot izziv za naslednja leta. Svet in družba se hitro spreminjata, naša civilna družba pa je poklicana, da se na temelju naše kulturne in narodne dediščine primerno odzove, kot je bilo geslo ob 35-letnici SSO-ja Iz zdravih korenin v nove čase. V današnjem času je to zelo aktualno.

Dodajam še posebno osebno željo, in sicer, da bi SSO-ju uspelo včlaniti v lastne vrste še Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, saj delimo iste vrednote in skoraj vsi naši člani izvršnega odbora izhajajo iz skavtskih vrst.

Je 40-letnica SSO-ja čas za oceno tistega, kar je bilo, ali za pogled naprejč

Dobro je, da pogledamo in analiziramo preteklost, vendar te ne moremo spreminjati. Kar je bilo, je pač bilo. če se preveč zapičimo v preteklost, ne bomo nobenemu v korist, še najmanj sami sebi. Naša odgovornost je, da ustvarjamo primerne pogoje tako za naše članice kot za ostale subjekte, da bomo imeli kot narodna skupnost prihodnost. Zato potrebujemo aktivno sodelovanje predvsem s svojimi članicami, ker je nujno, da imamo skupne temeljne cilje, h katerim usmerjati posamezno in skupno delovanje.

Kateri so ti temeljni ciljič

Za Svet slovenskih organizacij ni dvoma, da so temeljni cilji vrednote, ki jih imamo zapisane v našem statutu in so jih tudi moji predhodniki stalno poudarjali: slovenstvo, demokracija in krščanstvo. Te predstavljajo identiteto Sveta slovenskih organizacij in nam omogočajo tisto potrebno avtonomijo in samozavest v pristopu k delovanju ter sodelovanju.

Delujemo v dobrobit slovenske narodne skupnosti v FJK, ker je to naš glavni statutarni namen. Še naprej je potrebno delati za javno uveljavljanje in kakovostno uporabo slovenskega jezika v družinah, šolah ter društvih. Sam jezik pa ni dovolj, ker je ob njem bistvenega pomena tudi narodna identiteta.

Delovanje SSO sloni na demokratičnih načelih, ker tako ima vsakdo možnost in pravico, da je spoštovan in upoštevan. Seveda to se zdi morda nekoliko zapleteno in včasih tudi kaotično, vendar to je naš kulturni zalogaj, kateremu se ne smemo odreči. Lahko pa ga seveda izboljšamo.

Krščanske vrednote pa so tisti življenjski slog, ki smo ga prejeli od naših duhovnikov, ki so v ključnih zgodovinskih trenutkih našega slovenskega naroda na Primorskem znali modro odločati in si prevzeti pomembne odgovornosti. Kljub vsemu verjamem, da je krščanstvo še vedno najbolj življenjski pristop k človeški biti in njenemu smislu.

Ali so te vrednote danes še aktualneč

Res je, da smo glede vrednot v času, ko zanje ni velikega zanimanja. Ni pa to razlog, da bi mi od njih odstopali, saj so nam bile temeljna opora, da smo lahko preživeli v pogojih, ki so bili bistveno težji od današnjih. Šli smo skozi prvo svetovno vojno, skozi fašizem in nacizem ter drugo svetovno vojno, se postavili proti komunističnemu vplivu ter vsem ostalim pritiskom, ki so se pojavili v povojnem času. Ne vem, zakaj ne bi zmogli tudi danes ravno iz teh vrednot še naprej črpati tisti glavni navdih za naše delovanje. Lahko rečem, da imamo morda danes še najbolj ugodne pogoje, ki pa jih bomo lahko izkoristili, če bomo sposobni posodobiti naš način dela.

Na kakšno posodobitev misliteč

V sklopu Sveta slovenskih organizacij so vse članice, majhne in velike, zelo dejavne. Težko se najde dan, da ne bi bilo kakšnega dogodka. Tega se zelo veselim. Pogrešam pa nekoliko večjo povezanost, predvsem pa več skupnega načrtovanja in sodelovanja. Preveč smo še zaprti sami vase, preveč smo še vrtičkarji. Ta pomanjkljivost nas izpostavlja tveganju, da smo pred morebitnimi novostmi nepripravljeni in ne dovolj učinkoviti. Kot primer lahko navedem uvajanje novega deželnega pravilnika za sofinanciranje majhnih društev, ki je zahteval skupni nastop zvez. Prepričan sem, da je bila ključnega pomena vloga strukture SSO-ja, ki je zvezam nudila kakovostno tehnično pomoč in predvsem koordinacijo. Ta deželni pravilnik pa ni nobena dogma, da ne bi ga mogli še dodatno izpopolniti ali popraviti. To pa lahko naredimo, če imamo isti način pristopa, kot sem ga opisal. Zelo verjetno bo to spet prišlo na dan v kratkem, ko bo deželni odbornik Gianni Torrenti postavil vprašanje založb. V tem vidiku bi bilo zelo pomembno, da bi se naše tri založbe dogovorile in imele skupno strategijo ter temu primerne predloge. Naredili bomo hudo napako, če bomo mislili, da bo vse ostalo po starem. SSO pri tem lahko seveda nudi pomembno pomoč.

Gre torej za kakovosten korak v sami krovni organizaciji in v odnosu do članicč

Prav gotovo! Imamo še veliko neizkoriščenega potenciala, ki pa ga lahko uresničimo le s skupnimi močmi. Ni dovolj, da se članice obrnejo na SSO, ko nastane kakšen problem, ki je navadno finančne narave. Potrebno je, da se vzpostavi dosledna in stalna izmenjava informacij in predlogov. Na tak način bomo lahko bistveno učinkovitejši in naše članice bodo imele veliko več od svojega delovanja. Mislim, da smo v vseh teh letih in še posebno v zadnjih mesecih pokazali, da smo pri SSO-ju na to zelo dobro pripravljeni. Želim si in upam, da je podobna občutljivost tudi v upravnih odborih naših članic.

Katere so še druge prioritete, ki bodo v naslednjih mesecih in letih v ospredjuč

Kar sem povedal, je že kar pomemben zalogaj. Poudaril bi – čeprav ni nobena novost -, da bo potrebno še dodatno izpopolnjevati odnose z Deželo FJK, Italijo in Slovenijo. V odnosu z Deželo FJK se mi zdi, da mora deželna posvetovalna komisija pridobiti učinkovitost in avtonomijo ter posegati še na druga področja, ki zadevajo zaščito slovenske narodne skupnosti. Za Italijo bo v prvi vrsti ključnega pomena zagotovitev slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu. Glede Slovenije pa pričakujem, da bomo še bolj utrdili vezi in se postopoma aktivno priklopili na vsa družbena področja slovenske družbe.

Bo pri tem pomembno sodelovanje z drugo krovno organizacijo Slovensko kulturno-gospodarsko zvezoč

Seveda, vendar ne samo z njo. Potrebno bo, da dvignemo kakovost sodelovanja in usklajevanja s politiko. Krovni organizaciji SSO in SKGZ imata sicer svojo politično vlogo, ki jo morata izvajati usklajeno, vendar ne moreta opravljati dela političnih strank oziroma izvoljenih predstavnikov. Bila bi napaka, če bi se vloga političnih predstavnikov ošibila ali pa bi v celoti odpadla. SSO ima zgodovinsko zelo tesno povezavo z edino slovensko politično stranko, Slovensko skupnostjo, ker zagovarja avtonomno politično nastopanje Slovencev v Italiji. To navezo oziroma sodelovanje je potrebno ohraniti in ga še dodatno razviti. Ovrednotiti in razviti moramo predvsem načelo avtonomije ter ga razširiti tudi na ostale politične subjekte. Na tak način bomo lahko končno prišli do skupnega predstavništva, ki ga v tem trenutku ni, a ga krvavo potrebujemo.

Je to sploh mogočeč

Po naravi sem optimist in zato verjamem, da je. Dogovoriti pa se moramo o nekaterih ključnih stvareh, pri katerih moramo biti kot narodna skupnost enotni.

Lahko postrežete s primeromč

Volilni zakon je šolski primer. Vsem je jasno, da moramo ohraniti predstavništvo v parlamentu. Vsem je tudi jasno, da zdajšnji volilni zakon, t. i. Italicum, tega ne omogoča oziroma predstavništvo onemogoča, razen seveda teoretičnih možnosti. čas je že, da se v naši narodni skupnosti dogovorimo za predlog zajamčenega zastopništva, in to ne glede na rezultat ustavnega referenduma. če pa italijanske oblasti o tem nočejo slišati, naj v tem smislu nastopi Republika Slovenija kot zaščitnica slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ni več pogojev, da naše parlamentarno zastopništvo prepuščamo dobri volji ene izmed italijanskih političnih strank.

So pa seveda še druga področja. Omenil bi vprašanje narodnih domov, o katerem moramo prav tako imeti usklajeno stališče, ne pa da potekajo dogovori, o katerih ne vemo nič. S tem nočem kritizirati požrtvovalnega dela, ki ga opravljajo določeni posamezniki, vendar kot krovna organizacija s težavo odobravamo rešitve, pri katerih smo postavljeni pred izvršena dejstva.

Kaj nam lahko poveste o proslavi 40. obletnice Sveta slovenskih organizacijč

Najprej to, da se bo začela z zahvalno sveto mašo, ki bo v Gorici v nedeljo, 11. decembra 2016, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Upam, da bo to pomemben trenutek, ki se ga bo udeležilo čim več predsednikov in predstavnikov naših članic.

Slavnostna proslava pa bo v petek, 16. decembra, v tržaškem Kulturnem domu. Kaj več pa vam ne smem povedati. Lahko povem le to, da bo njen naslov Odbraz našega časa. Režijo smo zaupali uveljavljeni režiserki Jasmin Kovic in verjamem, da nam bo postregla z lepo predstavo.

Novi glas, 1. december 2016