Deželni svet SSO o financiranju, skupnih članicah in teritoriju Slovencev v FJK

Tiskovno sporočilo

Deželni svet SSO o financiranju, skupnih članicah in teritoriju Slovencev v FJK

Deželni svet Sveta slovenskih organizacij, ki je zasedanje v sredo, 29. januarja posvetil upravnim zadevam vezanih na odobritev obračuna za leto 2013 in proračuna za leto 2014, je bil tudi priložnost za obravnavo važnejših aktualnih vprašanj. Točke za omenjeno obravnavo je deželni predsednik SSO Drago Štoka nakazal, tako da se je lahko razprava usmerila v prihodnost, v izpostavljanje različnih predlogov. Na podlagi teh bo mogoče iskati boljše rešitve in odgovore na trenutne izzive, ki se dotikajo slovenske narodne skupnosti v FJK.

V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratž v Gorici, je deželni predsednik Drago Štoka svoje poročilo začel z vprašanjem javnih sredstev za slovensko organizaronst v FJK. Omenil je, da sta obe krovni organizaciji posredovala Uradu za Slovence predlog za porazdelitev, ki je le posvetovalne narave in potrdil, da bo sredstev iz Slovenije bistveno manj. Izrazil je razumevanje za to odločitev slovenske vlade, ki je šla na pot krčenja zaradi hude finančne in gospodarske krize, vendar je dejstvo zaskrbljujoče, ker se slovenska sredstva zadnja leta stalno in občutno krčijo, z razliko od 2013 bodo naše ustanove, društva in organizacije prejele 1.000.000 evrov manj. Upanje je, da ne bo to vplivalo na Italijo, ki je kljub razno raznim težavam, na koncu le ohranila raven finansiranja.

Glede italijanskih sredstev je predsednik Štoka omenil, da je deželna posvetovalna komisija za Slovence imela kar nekaj težav v zvezi s projekti. Ocena teh ni prejela soglasno podporo. V tem smilu bo v prihodnje potrebno vprašanje projektov bolj premisliti, da ne bodo oškodovali redno delovanje.

Več pozornosti bo potrebno v prihodnje nameniti t.i. skupnim članicam, za katere je Štoka obžaloval, da jih je bilo večina odsotnih. SSO je z drugo krovno organizacij Skgz sodelovala pri raznih vprašanjih, ki so zadevale naše osrednje ustanove. Omenil je uspešno pridobitev prostorov v Trgovskem domu in se zahvalil vsem, ki so si za to prizadevali. Seveda ostaja odprto vprašanje kako priti do vseh prostorov v treh domovih, ki so omenjeni v zaščitne zakonu. Več moči in prizadevanj bo potrebno v prihodnje vložiti v Narodni dom pri sv. Ivanu. To bo mogoče doseči tudi s pomočjo novega upravnega odbora NŠK, ki je bil pravkar izvoljen in je bilo pri tem upoštevano stališče SSO, da se število odbornikov ne krči. Je pa SSO zaskrbljen zaradi novosti dveh podpredsednikov, kar je lahko iz formalnega vidika vprašljivo.

Predsednik Štoka je udeležencem zasedanja deželnega sveta posredoval tudi zaskrbljenost glede priprav na obnovitev upravnega odbora SSG in nad napadi, ki jih je bila deležna sedanja predsednica Maja Lapornik in celoten odbor. SSO ocenjuje, da je bil triletni mandat z upravnega vidika uspešen in še kaj bo potrebno urediti glede gledališke ponudbe. Zaradi tega je mnenja, da si predsednica SSG in upravni odbor zaslužita potrditev. To bi bil tudi dokaz, da se pri skupnih članicah ne vodi neka zakulisna bitka za vodstvena mesta, ki morajo odražati pripadnost celotni narodni skupnosti.

Pomemben poudarek je predsednik Štoka dal vlogi skupnega predstavništva in Slomaku. Skupno predstavništvo se je ponovno sestalo zaradi novega vsedržavnega volilnega zakona, ki je te dni v obravnavi v parlamentu. Žal v skupnem predstavništvu ni prišlo do enotnega predloga, s katerim bi se izvajal člen 26 zaščitnega zakona. SSO je bil skupaj s SSk na stališču, da se tudi na vsedržavni ravni uporabi evropski model, ki je edini z ustavnim kritjem. Ni pa mogoče mirno gledati na šibkost tega predstavništva, saj Slovenci v FJK potrebujemo narodno telo, ki bi delovalo v duhu resnične enotnosti. Razveseljivo dejstvo pa zadeva ponovni zagon Slomaka, ki ima sedaj novo predsednico-koordinatorko iz Društva člen 7 Susanne Weitlaner. To dejstvo SSO pozdravlja saj so bili sprejeti načeli, ki jih je v teh letih dosledno zagovrajal, in sicer rotacijo predsedniškega mesta in soglasje pri sprejemanju sklepov.

V zaključnem delu svojega poročila je predsednik Štoka še omenil odprto vprašanje fašističnega taborišča pri Viscu, ki ga sedaj obravnava posebna skupina pod vodstvom vladne deželne komisarke Adelaide Garuffi. Pomembno dejstvo predstavlja stališče deželnega skrbniškega varsta, ki zahteva zaščito celotnega območja. Glede zasedanja komisije za Slovence v zamejstvu in posvetu, ki je bila sklicana zaradi nastopa ministrice Tine Komel na Dnevu emigranta, je predsednik Štoka potrdil stališče, da mora Republika Slovenija imeti jasen protokol o tem kako naj nastopajo njeni državni predstavniki. Pozitivno dejstvo pa predstavlja dokončno imenovanje generalne konzulke Republike Slovenije Ingrid Sergaš, ki je bila v prejšnjih dneh na obisku pri SSO-ju. Skupaj z goriškim podpredsednikom Walterjem Bandljem pa je bil opravljen tudi obisk pri novem goriškem prefektu Vittoriju Zappalortu.

V razpravo, ki je sledila predsedniškemu poročilu so se vključili številni delegati. Damijan Paulin je bil kot predstavnik KTD stališča, da ni mogoče kar tako sprejeti, da Slovenija hudo krči sredstva. Ko je to naredila Italija je bil cel halo. Krovni organiizacij bi morali nastopiti zelo odločno. To je slabo v odnosu do Italije, ki je ohranila raven financiranja. Glede projektov je bil mnenja, da so naredili več škode kot dobička. Organizacije, ki so dobile ta sredstva bodo imele težave za pridobitev dodatnih sredstev za izvedbo projektov. Pomembno je redno delovanje in to ne sme trpeti zaradi projektov.

Ivan Peterlin je spregovoril v imenu ZSŠDI in prinesel pozdrav. Omenil je, da je potrebno delovanje med ljudmi in na teritoriju upoštevati na podlagi številk. Jezik, kultura in šola so izraz naše življenjskosti in SSO ima pri vsem tem poglavitno vlogo, še posebno kar se tiče izbire strategij. Vodstvo Zsšdi je prepričano v poslanstvo krovnih organizaciji in v ohranjanju identitete, saj eno predstavlja SSO, drugo pa je SKGZ. Različni smo si v pogledih, vendar moramo biti sposobni dobiti sintezo in soglasje. ZSŠDI je sam sebi subjekt in rešitve skuša poiskati samostojno. To je potrebno še posebno tam, kjer se odloča o financiranju manjšine in ni prav, da to delajo drugi, ker ne poznajo našo stvarnost.

V imenu Kmečke zvez je spregovoril ravnatelj Edi Bukavec in povedal, da je predsednik SSO zadel v živo glede problematik naše skupnosti. Pri tem se je navezal na problematiko teritorija, o katerem se premalo govori. Vsak narod ima svoj teritorij in brez teritorija ni naroda. Ko bomo zgubili teritorij bomo končani. Danes, po mnenju Bukovca, je naš teritorij od Milj do Trbiža pod velikim udarom. Kot primer je Bukovec navedel program »Natura«, ki je prizadel kmetijstvo na tržaškem in goriškem Krasu. Ocenil ga je za pravo etnično epuracijo in še posebno hudo bo, ko bodo sprejete izvršilne norme. Žalostno je, da o naši zemlji odloča birokratski aparat. Zaradi tega se bo potrebno pripraviti za tožbo, tudi na evrope organe.

Ivo Jevnikar, kot presednik knjižnice Dušana černeta je bil mnenja, da vsi ti problemi imajo svojo zgodovino in tudi pravne osnove. Deželna komsija ne bi smela biti samo posvetovalna in to je potrebno sprožiti na vladnem omizju. Vprašanje narodnih domov pa obstaja zaradi slabo zapisanega člena, saj je izključno Slovencem povrnjen le Narodni dom pri sv. Ivanu. Kar se tiče projektov pa je bil Jevnikar mnenja, da mora biti to nek dodatni denar in ne da se pri tem krči sredstva za redno delovanje. Dodatna sredstva pa so bil odvzeta postavki za javne uprave, kar ni bilo še nadoknadeno.

Zasedanje deželnega sveta SSO se je zaključilo z blagajniškim poročilo in odobritvijo obračuna za leto 2013 in proračuna za leto 2014.

Svet slovenskih organizacij