Deželni zakon 26. november 2007, št. 26

Deželna določila za zaščito slovenske jezikovne manjšine

I. poglavje

Splošne določbe

1. člen

(Splošna načela)

1. Dežela ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in v skladu z Ustavo, načeli ter konvencijami mednarodnega prava, državne zakonodaje ter prava Skupnosti priznava obstoj in prispeva k varstvu ter razvoju slovenske jezikovne manjšine kot sestavnega dela njenega zgodovinskega, kulturnega in človeškega bogastva.

2. Dežela s tem zakonom in v okviru svojih pristojnosti prispeva k uresničevanju načel, določenih:

a) v 6. členu Ustave;

b) v 3. členu Statuta;

c) v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948;

d) v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ratificirani z zakonom št. 848 z dne 4. avgusta 1955 (Ratifikacija in izvajanje Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950, in Protokola k tej konvenciji, podpisanega v Parizu 20. marca 1952);

e) v Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope, ratificirani z zakonom št. 302 z dne 28. avgusta 1997 (Ratifikacija in izvajanje Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, sestavljene v Strasbourgu 1. februarja 1995);

f) v Instrumentu Srednjeevropske pobude za zaščito pravic manjšin, podpisanem v Budimpešti 15. novembra 1994;

g) v listinah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) s področja varstva jezikov, ki jih je podpisala Italija;

h) v Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih, sprejeti v Strasbourgu 5. Novembra 1992.

3. Določbe tega zakona dopolnjujejo in so sprejete za izvajanje državne zakonodaje s tega področja, zlasti zakona št. 482 z dne 15. decembra 1999 (Predpisi o varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin), zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 (Predpisi o varstvu slovenske jezikovne manjšine dežele Furlanije Julijske krajine) in zakonodajnega odloka št. 223 z dne 12. septembra 2002 (Izvedbeni predpisi Posebnega statuta dežele Furlanije Julijske krajine glede prenosa funkcij na področju varstva jezika in kulture zgodovinskih jezikovnih manjšin na območju dežele), ter opredeljujejo – skupaj z drugimi deželnimi predpisi, namenjenimi furlanski in nemško govoreči jezikovni manjšini – temeljne smernice politike ukrepov dežele v korist kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem ozemlju.

2. člen

(Ozemlje uporabe)

1. Določbe tega zakona se uporabljajo na celotnem ozemlju dežele, razen v primerih, ko se izrecno nanašajo na ozemlje, kjer živi slovenska jezikovna manjšina.

2. Ozemlje, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, obsega območja, opredeljena v skladu z zakonom 38/2001.

3. Na ozemlju iz drugega odstavka tega člena se ukrepi, predvideni s tem zakonom, nanašajo tudi na rezijanščino in na jezikovne različice Nadiške, Terske in Kanalske doline.

3. člen

(Mednarodni odnosi)

1. Glede institucionalnih odnosov mednarodnega značaja dežela v okviru svojih pristojnosti spodbuja in podpira politike in pobude, namenjene krepitvi in razvoju kulturne in jezikovne raznolikosti, pri čemer namenja posebno pozornost tistim politikam in pobudam, ki so povezane s prisotnostjo jezikovnih manjšin na njenem ozemlju.

2. V okviru institucionalnih odnosov z Republiko Slovenijo dežela spodbuja ukrepe, namenjene omogočanju izboljšanja ravni varstva slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji Julijski krajini in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji ter zagotavljanju boljšega poznavanja in rabe manjšinskih jezikov na območjih, kjer jezikovne manjšine živijo.

3. Sporazumno z organi Republike Slovenije, z referenčnimi organizacijami slovenske jezikovne manjšine iz 6. člena in z reprezentativnimi organi italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so lahko vzpostavljene oblike sodelovanja in ustanovljena skupna telesa s ciljem doseči boljše vključevanje dveh manjšin v kulturno, družbeno in gospodarsko okolje čezmejnega območja.

4. člen

(Sodelovanje med deželnimi jezikovnimi skupnostmi)

1. Dežela podpira pobude, namenjene sodelovanju, razumevanju in vzajemnemu poznavanju med slovensko jezikovno manjšino in italijansko narodno skupnostjo, med slovensko, furlansko in nemško govorečo jezikovno manjšino, ki so prisotne na deželnem ozemlju, ter med njihovimi institucijami in med združenji, ki si prizadevajo za poznavanje ter širjenje manjšinskih jezikov.

2. Dežela podpira izvajanje skupnih projektov, namenjenih razvoju kulturne in jezikovne raznolikosti ter krepitvi pojma medkulturnosti.

II. poglavje

Institucionalna ureditev

5. člen

(Deželna evidenca organizacij slovenske jezikovne manjšine)

1. Pri Glavni direkciji za šolstvo, kulturo, šport in mir se ustanovi deželna evidenca organizacij slovenske jezikovne manjšine (v nadaljevanju: deželna evidenca).

2. Deželna evidenca vsebuje šest razdelkov, namenjenih vpisu podatkov naslednjih šestih skupin ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine:

a) referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine iz 6. člena;

b) kulturna društva, vključno z nepridobitnimi združenji in organizacijami, zadrugami, ki delujejo na področju kulture, šolstva in znanstvenega raziskovanja, ter njihovimi reprezentativnimi organizacijami na pokrajinski ali deželni ravni;

c) športna društva, vključno z nepridobitnimi združenji in organizacijami, ki delujejo na področju športa in rekreacije;

d) socialno-varstvene in stanovske organizacije, in sicer:

1) nepridobitna združenja, inštituti in organizacije, vključno z zadrugami, ki opravljajo svojo dejavnost na področju zdravstvenega in socialnega varstva, prostovoljnega dela, varstva in pomoči mladoletnim osebam, vključno z vzgojnimi ali obšolskimi dejavnostmi, ter organizacije, ki delujejo na področju upravljanja in razvoja prostora;

2) gospodarska združenja in sindikalne organizacije iz 22. člena zakona 38/2001;

e) mediji, vključno z založbami, organiziranimi tudi v obliki zadrug ali gospodarskih družb, katerih dejavnost obsega izdajanje periodičnih publikacij, knjižno, avdiovizualno in multimedijsko produkcijo, tudi na magnetnih ali digitalnih nosilcih zapisa, ter radijske in televizijske postaje;

f) ustanove, ki so lastnice in/ali upravljajo nepremičnine, namenjene kulturnim, vzgojnim, raziskovalnim, socialno-varstvenim, strokovnim in stanovskim ali založniškim dejavnostim, ki jih izvajajo ustanove ali organizacije iz tega odstavka.

3. Vpis v deželno evidenco je pogoj za sklepanje pogodb z deželo in za pridobitev pravic do prispevkov, predvidenih v tem zakonu.

4. O vpisu v deželno evidenco in o izbrisu iz nje odloči deželni odbornik, pristojen za posamezno področje.

5. Postopki in merila za vpis in izbris iz deželne evidence ter za njeno vodenje so določeni z deželnim pravilnikom, ki se izda šest mesecev od datuma uveljavitve tega zakona na podlagi pozitivnega mnenja posvetovalne komisije iz 8. člena in pristojne svetniške komisije, ki mora podati svoje pripombe v tridesetih dneh od prejema ustrezne zahteve, sicer se šteje, da s predlogom soglaša.

6. K vlogi za vpis v deželno evidenco je treba priložiti letno poročilo za zadnje zaključeno poslovno leto.

7. Priznanje lastnosti reprezentativnosti v okviru slovenske manjšine sindikalnim in stanovskim organizacijam v skladu z 22. členom zakona 38/2001 je pravna podlaga za vpis v deželno evidenco, in sicer v razdelek iz točke (d) drugega odstavka tega člena.

6. člen

(Referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine)

1. Referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine so organizacije, ki so najbolj reprezentativne za to manjšino.

2. Kot referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine so lahko priznana združenja druge stopnje, ki so bila ustanovljena pred vsaj petimi leti in ki vsaj pet let opravljajo dejavnost usklajevanja združenj slovenske jezikovne manjšine, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

a) razpolagajo z vsaj eno operativno enoto v vsaki izmed treh pokrajin – to je v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini;

b) njihovi člani so pretežno ali izključno združenja:

1) ki so vpisana v razdelke deželne evidence iz točk (b), (c), (d), (e) in (f) drugega odstavka 5. člena tega zakona, pri čemer mora biti vseh vpisanih združenj najmanj dvajset, v vsakem od navedenih razdelkov pa mora biti vpisano vsaj eno združenje;

2) izmed katerih mora imeti vsaj eno sedež v Tržaški pokrajini, vsaj eno v Goriški in vsaj eno v Videmski pokrajini.

3. Za namene preverjanja, ali organizacija izpolnjuje pogoje iz točke (b) drugega odstavka tega člena, se lahko združenje, ki je včlanjeno v več referenčnih organizacij, upošteva le enkrat.

4. Referenčna organizacija slovenske jezikovne manjšine je kot taka priznana z odlokom predsednika dežele, izdanim na predlog deželnega odbornika, pristojnega za posamezno področje.

5. Združenja, ki želijo pridobiti priznanje iz četrtega odstavka in ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka tega člena, predložijo vlogo pristojni glavni direkciji, in sicer v stoosemdesetih dneh od datuma uveljavitve tega zakona. K vlogi je treba priložiti listine, iz katerih izhaja, da združenje izpolnjuje zahtevane pogoje, in letno poročilo zadnjega zaključenega poslovnega leta.

6. Odlok o priznanju je pravna podlaga za vpis v deželno evidenco, in sicer v razdelek iz točke (a) drugega odstavka 5. člena tega zakona.

7. O preklicu priznanja se odloči na način in po postopku iz četrtega odstavka, če združenje preneha izpolnjevati enega ali več pogojev iz drugega odstavka tega člena.

8. Združenja, ki so priznana kot referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine, pridobijo lastnost predstavniških teles manjšine; kadar določbe zakonov, pravilnikov in drugih aktov navajajo najbolj reprezentativne organizacije slovenske manjšine, se šteje, da se nanašajo na referenčne organizacije.

9. Deželna uprava lahko referenčnim organizacijam slovenske jezikovne manjšine odobri letne prispevke za izvajanje njihove institucionalne dejavnosti.

10. Znesek letnega prispevka v korist referenčnim organizacijam slovenske jezikovne manjšine se določi v deželnem finančnem zakonu in izplača iz sredstev iz 16. člena zakona 38/2001.

7. člen

(Sindikalne organizacije in dejavnosti)

1. S sklepom Deželnega odbora se opredelijo reprezentativne organizacije slovenske jezikovne manjšine v skladu z določbami 22. člena zakona 38/2001.

8. člen

(Posvetovalna deželna komisija za slovensko jezikovno manjšino)

1. Pri Glavni direkciji za šolstvo, kulturo, šport in mir se ustanovi posvetovalna deželna komisija za slovensko jezikovno manjšino (v nadaljevanju: posvetovalna komisija).

2. Posvetovalna komisija je posvetovalni organ za vsa vprašanja in vsebine v zvezi s slovensko jezikovno manjšino, ki živi na ozemlju dežele. Posvetovalna komisija:

a) podaja mnenja, ko to predvideva ta zakon;

b) poda mnenje – glede projektov, ki se nanašajo na rabo slovenskega jezika – o predlogu razdelitve finančnih sredstev, ki jih država dodeli deželi, v skladu z zakonodajnim odlokom 223/2002;

c) poda mnenje v zvezi z vprašanji, ki jih predložijo deželni svet in odbor ali deželne ustanove in agencije;

d) na lastno pobudo pripravi pripombe in predloge v zvezi s cilji iz 1. člena tega zakona.

3. Posvetovalna komisija se ustanovi z odlokom predsednika dežele, ki se izda na podlagi sklepa deželnega odbora, sprejetega na predlog pristojnega deželnega odbornika, njen mandat pa preneha z iztekom zakonodajnega mandata.

4. Posvetovalno komisijo sestavljajo:

a) deželni odbornik, pristojen za področje, ali njegov pooblaščenec, ki opravlja funkcijo predsednika;

b) šest članov, po dva za vsako izmed treh pokrajin – Tržaško, Goriško in Videmsko –, ki jih imenujejo referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine iz 6. člena tega zakona;

c) trije člani, po en za vsako izmed treh pokrajin – Tržaško, Goriško in Videmsko –, ki jih izvoli skupščina predstavnikov slovenske manjšine, izvoljenih v lokalne organe, iz točke (c) drugega odstavka 3. člena zakona 38/2001, ki jo v ta namen skliče predsednik deželnega sveta;

d) en član deželne šolske komisije za izobraževanje v slovenskem jeziku iz 13. Člena zakona 38/2001, ki ga imenuje navedena komisija.

5. Sodelovanje člana iz točke (d) četrtega odstavka v posvetovalni komisiji se zagotovi po predhodnem dogovoru s pristojnimi državnimi organi.

6. Za vsakega izmed članov iz točk (b) in (c) je imenovan namestnik, ki rednega člana nadomešča, če je ta odsoten ali zadržan.

7. Seje posvetovalne komisije so sklepčne, če je navzoča večina njenih članov. Odločitve posvetovalne komisije so sprejete, če zanje glasuje večina navzočih. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen predsednikov glas.

8. Posvetovalna komisija lahko posluje v slovenskem jeziku. Deželna uprava zagotovi storitve tolmačenja in prevajanja, kadar je to potrebno.

9. Posvetovalna komisija prevzame naloge in pristojnosti posvetovalne komisije za kulturne in umetnostne pobude slovenske jezikovne manjšine iz 8. člena deželnega zakona št. 46 z dne 5. septembra 1991 (Ukrepi za podporo kulturnim in umetnostnim pobudam v korist slovenske manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini) z nadaljnjimi spremembami. Mandat komisije, imenovane v skladu z 8. členom deželnega zakona 46/1991, preneha, ko je prvič imenovana posvetovalna komisija.

9. člen

(Sekretariat paritetnega institucionalnega odbora za vprašanja slovenske manjšine)

1. Deželna uprava zagotovi organizacijsko in administrativno podporo paritetnemu institucionalnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine iz 3. člena zakona 38/2001 in iz odloka predsednika republike št. 65 z dne 27. februarja 2002 (Pravilnik o ustanovitvi in delovanju paritetnega institucionalnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, sprejet na podlagi 3. člena zakona št. 38 z dne 23. Februarja 2001).

10. člen

(Deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine)

1. Predsednik deželnega sveta za potrebe preverjanja napredka pri uresničevanju ukrepov, predvidenih a tem zakonom, zbiranja predlogov v zvezi z njihovim prilagajanjem glede na nove potrebe in opredelitve novih smernic skliče – vsaj enkrat vsakih pet let in v vsakem primer v šestih mesecih pred iztekom zakonodajnega mandata – deželno konferenco o varstvu slovenske jezikovne manjšine, na kateri sodelujejo in si izmenjajo mnenja ter izkušnje subjekti in organi, ki jih zadevajo vprašanja s tega področja.

2. K sodelovanju na konferenci so povabljeni deželni svetniki, člani deželnega odbora, člani posvetovalne komisije iz 8. člena tega zakona, člani paritetnega institucionalnega odbora in skupščine predstavnikov slovenske manjšine, izvoljenih v lokalne organe, iz 3. člena zakona 38/2001 ter predstavniki organizacij, vpisanih v deželno evidenco iz 5. Člena tega zakona. K sodelovanju pri delu konference so poleg tega povabljeni generalni direktor in vodje deželne uprave in deželnih ustanov, pristojnih za področja, na katera se nanašajo ukrepi, predvideni s tem zakonom.

3. V okviru konference se preveri tudi napredek pri uresničevanju ukrepov v korist rezijanščine in jezikovnih različic Nadiške, Terske in Kanalske doline.

4. Način poteka in dnevni red konference določi urad predsedstva deželnega sveta po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona.

III. poglavje

Raba slovenskega jezika

11. člen

(Razmerja med deželo in državljani, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini)

1. Državljani, ki pripadajo slovenski jezikovni manjšini, lahko v zvezi z uveljavljanjem pravice, priznane na podlagi 8. člena zakona 38/2001, naslovijo vlogo na deželno upravo v slovenskem jeziku, in sicer ustno ali pisno, ta pa jim je dolžna odgovoriti v roku, določenem v veljavni zakonodaji, prav tako v slovenskem jeziku ali v italijanskem jeziku, pri čemer mora biti izvirniku priložen prevod v slovenski jezik.

2. Deželna uprava z namenom, da bi omogočila dejansko uresničevanje pravice iz prvega odstavka tega člena, v uradih deželnega sveta in v svojih uradih ter uradih njen podrejenih ustanov zagotovi prisotnost osebja z znanjem slovenskega jezika in v središčih mest Trst, Gorica ter Čedad ustanovi – tudi v sodelovanju z drugimi organi javne uprave – posebne urade, namenjene institucionalni komunikaciji in vodenju odnosov z javnostjo tudi v slovenskem jeziku.

3. Deželna uprava spodbuja organizacijo in udeležbo svojega osebja na jezikovnih in izpopolnjevalnih tečajih z namenom pospeševanja in širjenja znanja slovenskega jezika.

4. Uradi deželnega sveta, deželne uprave in njej podrejenih ustanov sporočajo informacije, namenjene javnosti, in informacije, pomembne zlasti za manjšino, tudi v slovenskem jeziku ter zagotavljajo, da so institucionalne in promocijske informacije, objavljene v okviru deželnega ozemlja in v periodičnem tisku, objavljene tudi v slovenskem jeziku.

5. Uradi oblikujejo obrazce in vloge za odobritev ugodnosti, ki jih predvideva ta zakon, dvojezično, to je v slovenskem in italijanskem jeziku.

6. Na območju iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, so napisne table in oznake, pritrjene ali izobešene v nepremičninah, v katerih imajo sedež uradi in operativne enote dežele, opremljene tudi s slovenskim prevodom.

12. člen

(Slovenska imena, priimki in poimenovanja)

1. Ob upoštevanju 7. člena zakona 38/2001 se zagotovi, da so v vseh deželnih listinah imena in priimki državljanov, pripadnikov slovenske jezikovne manjšine, pravilno zapisana, pri čemer vključuje ta zahteva tudi rabo slovenskega črkopisa.

2. V besedilih deželnih zakonov in pravilnikov ter v drugih listinah in dokumentih, ki se objavljajo v Uradnih objavah dežele, so od dne uveljavitve tega zakona slovenska poimenovanja pokrajin, občin in zaselkov navedena ob poimenovanju v italijanskem jeziku, in sicer v skladu z zapisom, predvidenim v posameznih pokrajinskih in občinskih statutih, pri čemer vključuje ta zahteva tudi rabo slovenskega črkopisa.

3. Da bi zagotovila izvajanje določb iz prvega in drugega odstavka tega člena, deželna uprava poskrbi za ustrezno prilagoditev tehnične opreme in sredstev informacijske tehnologije deželnih uradov.

13. člen

(Raba slovenskega jezika v zasebnem sektorju)

1. Na območju iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, lahko združenja in podjetja na javno izobešenih napisnih tablah in oznakah, vključno z nalepkami na kmetijskih, obrtniških ali industrijskih proizvodih, navajajo – poleg besedila v italijanskem jeziku – tudi besedilo v slovenskem jeziku.

IV. poglavje

Področni ukrepi

14. člen

(Varstvo družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov)

1. V skladu z določbami iz prvega in drugega odstavka 21. člena zakona 38/2001 se z namenom zagotavljanja pogojev za boljše poznavanje in varstvo zgodovinsko-kulturnih posebnosti območja iz drugega odstavka 2. člena, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, opredeli ustrezno zastopstvo predstavnikov slovenske jezikovne manjšine v deželnih posvetovalnih kolegijskih organih, pristojnih za področja v zvezi z upravno ureditvijo, rabo prostora, z urbanističnimi instrumenti, gospodarskim in družbenim načrtovanjem ter z njihovimi izvedbenimi ukrepi.

2. Deželna uprava in deželne ustanove za namene iz prvega odstavka z odločbo, sprejeto v skladu s 26. členom deželnega zakona št. 7 z dne 20. marca 2000 (Enotno besedilo predpisov o upravnem postopku in pravici do dostopa do uradnih dokumentov), po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona opredelijo kolegijske organe, katerih sestavo je treba dopolniti z ustreznim številom predstavnikov manjšine.

3. Sestava organov deželne uprave, opredeljenih v skladu z drugim odstavkom tega člena, ki niso predvideni z določbami zakona ali pravilnika, se dopolni na podlagi odloka, ki ga v skladu s predhodnim sklepom deželnega odbora izda predsednik dežele.

4. Sestava organov deželne uprave, opredeljenih v skladu z drugim odstavkom tega člena in predvidenih z veljavno zakonodajo, se dopolni na podlagi v ta namen sprejetega pravilnika.

5. V primeru organov, ustanovljenih z deželnim zakonom, se pravilnik iz četrtega odstavka tega člena sprejme na podlagi pozitivnega mnenja pristojne svetniške komisije, ki mora podati svoje pripombe v tridesetih dneh od prejema ustrezne zahteve, sicer se šteje, da se s predlogom strinja. Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v skladu z njegovimi določbami spremenijo zakonske določbe, ki se nanašajo na sestavo organov, za katere je bilo določeno, da jih je treba dopolniti.

15. člen

(Razvoj kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine slovenske jezikovne manjšine)

1. Deželna uprava v okviru svojih pristojnosti spodbuja izvajanje ukrepov, namenjenih varstvu in razvoju kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine slovenske jezikovne manjšine, pri čemer prek deželnega centra za katalogizacijo in restavriranje kulturnih dobrin Furlanije Julijske krajine in ob strokovni pomoči ter svetovanju kulturnih ter znanstvenih institucij manjšine poskrbi zlasti za sestavo in posodobitev popisa te dediščine.

16. člen

(Ukrepi za spodbujanje poznavanja slovenskega jezika)

1. Deželna uprava v okviru ukrepov, namenjenih povečanju izobraževalne ponudbe in njene raznolikosti v okviru šolskih ustanov ter razvoju in širjenju kulturne dejavnosti v deželi, spodbuja učenje in poznavanje slovenskega jezika in kulture ter podpira – tudi ob upoštevanju določb iz 4. člena zakona 482/1999 – izvajanje pobud, namenjenih poučevanju slovenskega jezika v šolah ne glede na njihovo vrsto ali stopnjo.

2. Dežela podpira pobude za sodelovanje med univerzami Furlanije Julijske krajine in Republike Slovenije, tudi na podlagi ustreznih sporazumov in dogovorov, namenjenih izboljšanju zlasti dodiplomskega in podiplomskega študija slovenskega jezika in torej pridobivanju visokošolske in specialistične izobrazbe s področja slovenskega jezika s strani državljanov manjšine ter medsebojnemu priznavanju univerzitetnih diplom in državnih strokovnih izpitov.

3. Dežela lahko podpira tudi pobude za sodelovanje s ciljem priznavanja strokovnih izpitov med drugimi subjekti, ne le med univerzami.

17. člen

(Ukrepi za radijske in televizijske programe v slovenskem jeziku)

1. S ciljem zagotavljanja, da bi območje pokrivanja radijskih in televizijskih oddaj v slovenskem jeziku zajelo celotno ozemlje iz drugega odstavka 2. člena, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, lahko deželna uprava sofinancira izvedbo in dokončanje del, namenjenih vzpostavitvi ali nadgradnji radiodifuzijskih sistemov družb s koncesijo za javno radijsko in/ali televizijsko oddajanje na njenem ozemlju, in sicer z odobritvijo nepovratnih sredstev lokalnim subjektom, ki delujejo na tem ozemlju, v skladu s postopki, določenimi v deželnem zakonu št. 71 z dne 10. oktobra 1981 (Deželni ukrepi za nadgradnjo in doseganje kar največjega območja pokrivanja javnega radiotelevizijskega programa Furlanije Julijske krajine).

2. Da bi spodbudila razvoj informiranja in radiotelevizijske komunikacije v slovenskem jeziku v skladu z drugim odstavkom 12. člena zakona 482/1999, lahko deželna uprava na podlagi pozitivnega mnenja deželnega odbora za komunikacije (Co.Re.Com.) z družbo s koncesijo za javno radijsko in/ali televizijsko oddajanje na njenem ozemlju in z zasebnimi lokalnimi radiotelevizijskimi postajami sklene pogodbe za pripravo in oddajanje programov ter opravljanje drugih komunikacijskih storitev v slovenskem jeziku.

V. poglavje

Finančni instrumenti

18. člen

(Sklad za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine)

1. Ob upoštevanju 16. člena zakona 38/2001 se v okviru deželnega proračuna oblikuje sklad za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske jezikovne, v katerem se zbirajo letni prispevki, ki se dodelijo deželi iz državnega proračuna za namene iz prvega odstavka 16. Člena zakona 38/2001.

2. Iz sklada iz prvega odstavka tega člena se financirajo dejavnosti in ukrepi, katerih pobudniki in izvajalci so ustanove in organizacije slovenske manjšine, vpisane v deželno evidenco iz 5. člena tega zakona, pri čemer se dodelijo:

a) letne subvencije za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske manjšine primarnega pomena, ki na ustaljen in neprekinjen način uresničujejo pobude na področju informiranja ter založništva v slovenskem jeziku, pomembne in v interesu predvsem slovenske manjšine;

b) letne subvencije za podporo institucionalnim, kulturnim, umetnostnim, znanstvenoraziskovalnim, vzgojnim in športnim dejavnostim ustanov in organizacij slovenske manjšine primarnega pomena;

c) subvencije in prispevki za podporo kulturnim, umetnostnim, športnim, rekreacijskim, znanstvenoraziskovalnim, vzgojnim, informacijskim in založniškim dejavnostim manj pomembnih ustanov in organizacij slovenske manjšine;

d) izredni prispevki, ki jih dežela namenja pobudam posebnega pomena za razvoj zgodovinske in kulturne dediščine slovenske manjšine na podlagi ustreznih pogodb, sklenjenih z ustanovami in organizacijami manjšine.

3. Sredstva sklada iz prvega odstavka se vsako leto razdelijo med upravičence oziroma za namene, navedene v drugem odstavku tega člena, na podlagi sklepa deželnega odbora, ki se po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona sprejme najkasneje do 15. oktobra tekočega leta za prihodnje leto.

4. Deželni odbor s sklepom iz tretjega odstavka tega člena in po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona opredli tudi ustanove in organizacije slovenske manjšine primarnega pomena, ki bodo upravičene do prispevkov iz točk (a) in (b) drugega odstavka tega člena, ter višino prispevka, ki bo dodeljen vsaki izmed teh. Primarni pomen ustanove ali organizacije slovenske manjšine se prizna z uvrstitvijo ustanove ali organizacije na poseben seznam, ki ga odobri deželni svet in ki se priloži k finančnemu zakonu, pri čemer se seznam redno – enkrat letno – revidira.

5. Deželni odbor z določbami pravilnika in po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. Člena sprejme merila za priznanje ustanov in organizacij primarnega pomena iz točk (a) in (b) drugega odstavka tega člena ter merila za izvajanje ukrepov iz točk (c) in (d) tega odstavka.

6. Vloge za dodelitev sredstev iz točk (c) in (d) drugega odstavka tega člena je treba predložiti do 31. januarja za tekoče leto.

7. Za namene priznanja oziroma uvrstitve novih subjektov na seznam ustanov in organizacij slovenske manjšine primarnega pomena se upoštevajo vloge, ki jih zainteresirani subjekti predložijo do 30 junija vsakega leta.

8. Za izvajanje ukrepov iz drugega odstavka tega člena je zadolžena Glavna direkcija za šolstvo, kulturo, šport in mir.

9. Za potrebe prvega izvajanja ukrepov se uporablja »seznam ustanov primarnega pomena«, na katerega so uvrščene ustanove in organizacije slovenske manjšine primarnega pomena iz točk (a) in (b) drugega odstavka tega člena, ki je priložen k temu zakonu. Pri programiranju dodeljevanja finančnih prispevkov, do katerih je upravičena vsaka posamezna ustanova in organizacija, ki je bila priznana kot subjekt slovenske manjšine primarnega pomena, iz sredstev, ki so v finančnem zakonu predvidena za leto 2008, se upošteva merilo sorazmernosti, in sicer glede na prispevke, ki so jih navedene ustanove in organizacije prejele v preteklih letih.

19. člen

(Letni državni prispevki za rabo slovenskega jezika v javni upravi)

1. Za namene dodelitve letnih državnih prispevkov iz 8. člena zakona 38/2001 deželi deželni odbor – po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona – do 15. septembra vsakega leta odobri seznam projektov v zvezi z rabo slovenskega jezika v javni upravi, sestavljen v skladu z merili, ki jih določi institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine iz 3. člena zakona 38/2001, na podlagi katerega določi in pristojnim državnim organom sporoči skupni znesek potrebnih sredstev.

2. Z deželnim pravilnikom, izdanim po pridobitvi mnenja pristojne svetniške komisije, ki mora podati svoje pripombe v tridesetih dneh od prejema ustrezne zahteve, so v skladu s postopkovnimi določbami državnih odločb za izvedbo 8. člena zakona 38/2001 določeni načini za predložitev in presojo projektov iz prvega odstavka tega člena ter za odobritev finančnih sredstev, potrebnih za njihovo izvedbo.

20. člen

(Ukrepi v korist slovenske jezikovne manjšine Videmske pokrajine)

1. Letni državni prispevki, ki se dodelijo za namene iz tretjega odstavka 21. člena zakona 38/2001, se namenjajo Hribovsko-gorski skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino in Hribovsko-gorski skupnosti za Tersko in Nadiško dolino ter Brda za sofinanciranje posegov, namenjenih družbenemu, gospodarskemu in okoljskemu razvoju občin v Videmski pokrajini, ki spadajo v okvir navedenih hribovsko-gorskih skupnosti in so del ozemlja, kjer živi slovenska jezikovna manjšina iz drugega odstavka 2. člena tega zakona.

2. Navedene hribovsko-gorske skupnosti lahko za namene, opredeljene v prvem odstavku tega člena, odobrijo prispevke majhnim in srednjim podjetjem, ki opravljajo proizvodno dejavnost, ob upoštevanju področnih predpisov evropskih uredb in državne ter deželne zakonodaje.

3. Finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena se ob upoštevanju lastnosti in ciljev predlaganih posegov razdelijo glede na potrebe slovenske jezikovne manjšine, ki živi na zadevnih območjih, in po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona.

21. člen

(Deželni sklad za slovensko jezikovno manjšino)

1. V deželnem proračunu se oblikuje deželni sklad za slovensko jezikovno manjšino.

2. Iz sklada iz prvega odstavka tega člena se s prispevki, ki se dodelijo po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona, financirajo naslednje pobude in dejavnosti:

a) gradnja, prenova in izredno vzdrževanje zgradb, namenjenih kulturnim, rekreacijskim, športnim in družbenim dejavnostim slovenske jezikovne manjšine, vključno z nepremičninami iz 19. člena zakona 38/2001;

b) dopolnilne dejavnosti in ukrepi za spodbujanje učenja slovenskega jezika v javnih šolskih ustanovah, vključno s pobudami za izmenjavo mladih in učnega osebja, ki se izvajajo v sodelovanju s šolskimi ustanovami Republike Slovenije;

c) pobude za podporo dvojezičnega poučevanja v slovenskem in italijanskem učnem jeziku v Videmski pokrajini, tudi z namenom dopolnitve obveznih šolskih programov za učence šol, navedenih v petem odstavku 12. člena zakona 38/2001;

d) inovativni projekti, povezani tudi s širšimi pobudami na mednarodni ravni, ki se posvečajo zlasti vprašanjem sveta mladih;

e) projektne pobude za medkulturno sodelovanje in za namene iz 4. člena tega zakona;

f) druge pobude kulturnega in družbenega značaja, ki se izvajajo na deželnem ozemlju in katerih premet ali vsebine ne spadajo v nobeno izmed skupin ukrepov in dejavnosti, upravičenih do prispevkov iz 18., 19. in 20. člena tega zakona.

3. Prispevki iz drugega odstavka tega člena so lahko dodeljeni naslednjim subjektom:

a) za ukrepe iz točke (a) drugega odstavka lastnikom, upravljavcem in najemnikom nepremičnin, namenjenih dejavnostim, določenim v navedeni točki, ki jih izvaja ena ali več ustanov ali organizacij, vpisanih v deželno evidenco iz 5. člena tega zakona;

b) za dejavnosti in ukrepe iz točke (b) drugega odstavka javnim šolskim ustanovam s sedežem na območju iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, kjer živi slovenska jezikovna manjšina, Državni agenciji za razvoj samostojnega šolstva v Furlaniji Julijski krajini (ANSAS) in združenjem, ki delujejo na področju izobraževanja, vpisanim v deželno evidenco iz 5. Člena tega zakona;

c) za dejavnosti in pobude iz točk (d), (e) in (f) drugega odstavka ustanovam in organizacijam, vpisanim v deželno evidenco iz 5. člena tega zakona, ter združenjem, dejavnim na področju varstva manjšin, promocije jezikovne in kulturne raznolikosti, solidarnosti in medkulturnega sodelovanja, s sedežem na deželnem ozemlju.

4. Prispevki iz drugega odstavka tega člena se odobrijo na podlagi meril in smernic, opredeljenih po posvetu s posvetovalno komisijo iz 8. člena tega zakona.

22. člen

(Prispevki za ukrepe v korist rezijanščine in jezikovnih različic Nadiške, Terske in Kanalske doline)

1. Za promocijo dejavnosti in pobud v korist rezijanščine se lahko financirajo programi ukrepov, ki jih predloži Občina Rezija.

2. Za promocijo dejavnosti in pobud v korist jezikovnih različic Nadiške, Terske in Kanalske doline se lahko financirajo programi ukrepov, ki jih skupaj predložijo občine navedenih območij.

3. S sklepom deželnega odbora se določijo merila in načini za odobritev prispevkov, namenjenih financiranju programov ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

VI. poglavje

Prehodne, končne in finančne določbe

23. člen

(Prehodne določbe)

1. Do sprejetja pravilnika za vodenje deželne evidence iz 5. člena tega zakona so do finančnih sredstev po določbah tega zakona upravičene ustanove in organizacije, ki so jim bili v preteklih treh letih vsaj enkrat odobreni finančni prispevki iz deželnega proračuna, predvideni v 5. Členu deželnega zakona št. 23 z dne 12. septembra 2001 (Oblikovanje proračuna za leto 2001 in večletnega proračuna za obdobje 2001-2003 v skladu z 18. členom deželnega zakona št. 7 z dne 16. aprila 1999), in ki izpolnjujejo vse druge zakonske zahteve. V vlogi, ki se predloži pristojni glavni direkciji, morajo ti subjekti navesti deželno evidenco, v katero so vpisani.

2. Za potrebe prvega izvajanja in do sprejetja pravilnika iz 6. člena tega zakona so kot referenčne organizacije slovenske jezikovne manjšine priznane naslednje organizacije:

a) Slovenska kulturno-gospodarska zveza – Unione culturale economica slovena;

b) Svet slovenskih organizacij – Confederazione delle organizzazioni slovene.

3. Do uveljavitve določb pravilnika iz petega odstavka 18. člena tega zakona ostanejo v veljavi – če niso v nasprotju z določbami tega zakona – pravilniki, izdani v skladu s petim odstavkom 5. člena deželnega zakona 23/2001.

24. člen

(Razveljavitve)

1. Razveljavijo se naslednje določbe:

a) 8. člen deželnega zakona 46/1991;

b) drugi odstavek 208. člena deželnega zakona št. 5 z dne 28. aprila 1994 (ki spreminja 8. člen deželnega zakona 46/1991);

c) četrti odstavek 25. člena deželnega zakona št. 31 z dne 19. avgusta 1996 (ki spreminja 8. člen deželnega zakona 46/1991);

d) 5. člen deželnega zakona 23/2001;

e) šestinsedemdeseti odstavek 7. člena deželnega zakona št. 3 z dne 25. januarja 2002 (ki spreminja 5. člen deželnega zakona 23/2001);

f) 48. člen deželnega zakona št. 33 z dne 20. decembra 2002 (ki spreminja 5. Člen deželnega zakona 23/2001);

g) tretji, četrti, peti in šesti odstavek 5. člena deželnega zakona št. 14 z dne 20. Avgusta 2003 (ki spreminjajo 5. člen deželnega zakona 23/2001);

h) stodvanajsti, stotrinajsti in stoštirinajsti odstavek 5. člena deželnega zakona št. 1 z dne 2. februarja 2005 (ki spreminjajo 5. člen deželnega zakona 23/2001);

i) prvi odstavek 1. člena deželnega zakona št. 17 z dne 25. avgusta 2006 (ki spreminja 5. Člen deželnega zakona 23/2001);

j) deželni zakon št. 16 z dne 5. novembra 2003 (Določbe o posvetovalni komisiji za kulturne in umetnostne pobude slovenske manjšine);

k) dvaintrideseti odstavek 5. člena deželnega zakona št. 19 z dne 21. julija 2004 (Oblikovanje proračuna za leto 2004 in večletnega proračuna za obdobje 2004-2006 v skladu z 18. Členom deželnega zakona št. 7 z dne 16. aprila 1999).

2. Razveljavitve, določene v točkah (d), (e), (f), (g), (h) in (i) prvega odstavka tega člena, začnejo veljati 1. januarja 2008.

25. člen

(Finančne določbe)

1. Morebitni stroški, nastali z izvajanjem določb 8. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 52.2.300.1.549 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 9805 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma.

2. Morebitni stroški, nastali z izvajanjem določb 9. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.260.1.3018 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5568 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma.

3. Morebitni stroški, nastali z izvajanjem določbe iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 6.2.270.1.52 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 399 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma.

4. Stroški, nastali z izvajanjem določbe iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, gredo v breme spodaj navedenih osnovnih proračunskih enot za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavk tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, navedenih ob proračunski enoti: OPE 52.2.280.1.664 /postavka 156, OPE 52.2.280.1.3016 / postavka 20, OPE 52.2.280.2.666 / postavki 180 in 182.

5. Stroški, nastali z izvajanjem določbe iz prvega odstavka 18. člena tega zakona, gredo od leta 2008 v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5571 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, katere naziv se nadomesti z naslednjim: »Sklad za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske manjšine – državna sredstva«.

6. Stroški, nastali z izvajanjem določbe iz točke (a) drugega odstavka 18. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5590 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, katere naziv se nadomesti z naslednjim: »Letne subvencije za podporo dejavnostim ustanov in organizacij slovenske manjšine primarnega pomena, ki na ustaljen in neprekinjen način uresničujejo pobude na področju informiranja ter založništva v slovenskem jeziku, pomembne in v interesu predvsem slovenske manjšine – državna sredstva«.

7. Stroški, nastali z izvajanjem določbe iz točke (b) drugega odstavka 18. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5591 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, katere naziv se spremeni tako, da se besede »ustanov, institucij in organov slovenske manjšine primarnega pomena« nadomesti z besedami »ustanov in organizacij slovenske manjšine primarnega pomena – državna sredstva«.

8. Stroški, nastali z izvajanjem določbe iz točke (c) drugega odstavka 18. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5592 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, katere naziv se spremeni tako, da se besede »institucij in organov« nadomesti z besedami »ustanov in organizacij«, na koncu naziva pa se dodata besedi »– državna sredstva«.

9. Stroški, nastali z izvajanjem določbe iz točke (d) drugega odstavka 18. člena tega zakona, gredo od leta 2008 v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5593 (1.1.162.2.06.06), ki se za leto 2008 oblikuje »pro memoria« v tehničnem dokumentu, priloženem k navedenima proračunoma v rubriki št. 300 – Služba št.193 – Jezikovne in kulturne identitete ter deželni rojaki v tujini, z nazivom »Pogodbe z ustanovami in organizacijami slovenske manjšine za izvajanje pobud, posebej pomembnih za razvoj zgodovinske in kulturne dediščine manjšine«.

10. Stroški, nastali z izvajanjem določb 20. člena, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.330.2.1920 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 1640 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, katere naziv se nadomesti z naslednjim: »Deželni sklad za razvoj hribovskogorskih območij, namenjen Hribovsko gorski skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino in Hribovsko-gorski skupnosti za Tersko in Nadiško dolino ter Brdaza sofinanciranje posegov, namenjenih družbenemu, gospodarskemu in okoljskemu razvoju občin v Videmski pokrajini, ki spadajo v okvir navedenih hribovsko-gorskih skupnosti in so del ozemlja, kjer živi slovenska jezikovna manjšina – državna sredstva«.

11. Za namene iz prvega odstavka 21. člena v zvezi z ukrepi iz točke (a) drugega odstavka 21. člena se v okviru osnovne proračunske enote 8.4.300.2.316 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007 oblikuje postavka »pro memoria« 5585 (2.1.242.3.06.06) v tehničnem dokumentu, priloženem k navedenima proračunoma, v rubriki št. 300 – Služba št. 193 – Jezikovne in kulturne identitete ter deželni rojaki v tujini, z nazivom »Deželni sklad za slovensko jezikovno manjšine – kapitalski transferji«.

12. Stroški, nastali z izvajanjem določbe prvega odstavka 21. člena tega zakona v zvezi z ukrepi iz točk (b), (c), (d), (e) in (f) drugega odstavka navedenega člena, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 1007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5575 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma, katere naziv se nadomesti z naslednjim: »Deželni sklad za slovensko jezikovno manjšine – tekoči transferji«.

13. Stroški, nastali z izvajanjem določb člena 22 tega zakona, gredo od leta 2008 v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavke 5594 (1.1.162.2.06.06), ki se za leto 2008 oblikuje »pro memoria« v tehničnem dokumentu, priloženem k avedenima proračunoma v rubriki št. 300 – Služba št. 193 – Jezikovne in kulturne identitete ter deželni rojaki v tujini, z nazivom: »Prispevki za ukrepe v korist rezijanščine in jezikovnih različic Nadiške, Terske in Kanalske doline«.

14. Stroški, nastali z izvajanjem določb 23. člena tega zakona, gredo v breme osnovne proračunske enote 8.4.300.1.305 za izdatke v okviru večletnega proračuna za obdobje 2007-2009 in proračuna za leto 2007, pri čemer se sredstva zagotovijo iz postavk 5571 in 5575 tehničnega dokumenta, priloženega k navedenima proračunoma.

V nadaljevanju povzemamo nekatere spremembe in dopolnitve deželnega zakona št. 26/2007.

(prevod v slovenščino: Slovenski raziskovalni inštitut – SLORI)

10. člen – sprememba

»V 1. odstavku 10. člena deželnega zakona št. 26 z dne 16. novembra 2007 (Deželni predpisi za zaščito slovenske manjšine) se besedna zveza ‘vsaj šest mesecev pred koncem mandatnega obdobja’ nadomesti z ‘v roku štiriindvajset mesecev od začetka mandatnega obdobja’.«

Opomba:

4. odstavek 6. člena deželnega zakona 44/2017 spreminja termin sklica Deželne konference o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, ki jo predvideva 10. člen deželnega zakona 26/2007.

Prejšnji 18. člen

(Spremembe postavk o namembnosti državnih sredstev v korist slovenske jezikovne manjšine)

1. Za spremembo postavk o namembnosti sredstev, ki jih predvideva 524. odstavek 1. člena zakona št. 190 z dne 23. decembra 2014 (Določbe za sestavo letnega in večletnega državnega proračuna – finančni zakon za leto 2015), deželna uprava v svojem proračunu določi, v katere namene in v kolikšnih deležih se bodo uporabljala državna sredstva za ukrepe in pobude po čl. 18, 19 in 20 tega zakona skladno s cilji, ki jih navajajo 8., 16. in 21. člen zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 (Določbe za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji – Julijski krajini).

1 bis. Za obvladovanje morebitnih nepredvidljivih ali izrednih potreb lahko spremembe postavk iz 1. odstavka predvidevajo določen rezervni delež, ki se bo porazdelil za iste namene skladno z deželnim zakonom o rebalansu proračuna.

Opombe:

1. člen je povzet po alineji a) 5. odstavka 6. člena deželnega zakona št. 20/2015.

2. Odstavek 1 a je povzet po alineji a) 41. odstavka 4. člena deželnega zakona št. 34/2015.

19. člen bis

(Centralni urad za slovenski jezik)

1. Za izvajanje določb 8. člena zakona št. 38/2001 se pri deželni upravi ustanovi Centralni urad za slovenski jezik, pristojen za upravljanje in usklajevanje dejavnosti, ki so povezane z rabo slovenskega jezika v javni upravi.

2. Urad iz 1. odstavka, ki ga vodi odgovorna usposobljena oseba z ustreznimi jezikovnimi kompetencami, je organizacijsko samostojen in razpolaga s svojim osebjem za opravljanje predvidenih dejavnosti, usklajuje se z drugimi deželnimi organiziranimi strukturami in se poslužuje njihovih storitev kakor tudi storitev podjetja Insiel SpA.

3. Urad iz 1. odstavka je še zlasti pristojen za vzpostavitev in upravljanje informatskega portala, namenjenega rabi slovenskega jezika v javni upravi, kakor tudi službe tolmačenja. Obenem skrbi za jezikovno usposabljanje osebja, ki opravlja svoje delo v slovenskem jeziku tako v organih deželne uprave kakor tudi v drugih lokalnih telesih javne uprave na deželnem območju.

Opombe:

1. Člen je povzet po alineji c) 41. odstavka 4. člena deželnega zakona št. 34/2015.

21. člen bis

(posebni prispevek za Občino Špeter)

1. Deželna uprava lahko Občini Špeter letno nameni posebni prispevek za kritje višjih stroškov, ki jih občinska uprava ima zaradi rednih vzdrževalnih del in izvajanja storitev; med te stroške se prištevajo tudi stroški za izvajanje storitev na področju zagotvaljanja pravice do šolanja in stroški za adaptacijo in ureditev sedeža Večstopenjskega zavoda z dvojezičnim poukom v Špetru. Višina prispevka se za vsako poslovno dobo določi z letnim finančnim zakonom.

Opombi:

1. Člen je dodan na podlagi alineje B 39. odstavka 7. člena Deželnega zakona 12/2009.

2. Besede so dodane v 7. odstavku 6. člena Deželnega zakona 12/2009.

[wd_hustle id=sso-social-share type=social_sharing]