Giorgio Banchig nov predsednik Inštituta za slovensko kulturo

Banchig Giorgio – Inštitut za slovensko kulturo ima novega predsednika. V sriedo, 4. maja, so na parvi seji novega upravnega odbora na telo odgovornost vebrali Giorgia Banchiga. Za podpredsednico so izvolili Živo Gruden. V upravnem odboru so še Larissa Borghese, Luisa Cher, Davide Clodig, Luciano Lister, Luigia Negro, Sandro Quaglia, Loretta Primosig, Riccardo Ruttar in Margherita Trusgnach. V nadzornim odboru so pa Sandra Manzini, Renzo Mattelig in Lucia Trusgnach. Bruna Dorbolò, ki je Inštitutu predsedovala vse od ustanovitve 7. decembra 2006, nie vič kandidirala.

Novega predsednika, ki je biu med pobudniki in ustanovitelji Inštituta in puno liet njega podpredsednik, smo zaprosili za pogovor.

S kajšnimi občutki, ste sparjeu telo veliko odgovornostč

»Na adni strani se čujem počasčenega, kjer je tele Inštitut v telih desetih lietah postau tardna točka v Benečiji in na cielim teritoriju videnske province, kjer žive Slovenci. Dežela Furlanija Julijska krajina ga je priznala za primarno ustanovo slovenske manjšine in tudi Slovenija ga je podparla naj za prestore, naj za projekt Jezik/Lingua. Inštitut je napravu tudi tisto veliko stvar, ki je multimedijski center SMO. Takuo de je Inštitut ratu pomembna, important ustanova za Benečijo in vse Slovence v videnski provinci …«

In na drugi stranič

»Na drugi strani se zaviedam velike odgovornosti in se nomalo bojim, zaki muoremo gledati naprej in se na smiemo ustaviti na tistim, kar smo do sada napravili. Muoramo arzviti tele Inštitut, ga muoramo stuort zrast, muoramo parklicati nove in malde moči, se muoramo dati ‘an program za naprej. In tle se bojim, zaki ne vidim okuole nas tiste pozornosti, ki bi jo potrebovali naj s strani dežele Furlanije Julijske krajine kot Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot primarna ustanova, ki je v telih desetih lietah pokazala, de ima ideje in jih zna uresničiti, smo deležni zlo nizkih financiamentu v primerjavi z drugimi. Ries je, de smo imieli veliko podpuoro, ko je šluo za urediti prestore in pri projektu Jezik/Lingua, pa se bojim, de za dozidati, nadgraditi Slovensko multimedialno okno, za nove iniciative in za redno delovanje se bomo muorli zavihniti rokave. Upamo na evropski projekt Jezik/ Lingua 2 …«

Kater je program diela, ki ga imate v pametič

»Stari odbor je biu že napravu za lietos ‘an bogat program. Gre za dejavnosti, ki so ble v teku že v prejšnjih lietah in so vriedne, de jih uresničimo, in tudi za nove iniciative. Med telimi naj omenim zgodovinski simpozij ob 150-letnic i parključitve Benečije in Rezije Kraljevini Italiji, ki bo miesca otuberja v Špietru in za kater je dala pobudo Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Govi Gorici in ob našem Inštitutu sodelujejo tudi druge ustanove. Multimediski center SMO je potrieba obogatieti, dodati mu druge točke, ga arzstegniti na vso vidensko provinco od Kanalske doline, do Rezije, do Terskih dolin; so tudi druge tematike v programu. Med telimi je parva svetovna vojska, ki jo bomo dali v SMO s pomočjo Fundacije Poti miru iz Kobarida. Glede drugih iniciativ, novi odbor bo muoru gledati naprej, zatuo narbuj pomembno bo, de partegnemo mlade ljudi. Center SMO muora biti odpart in v anj parklicat čimvič ljudi iz Slovenije, iz naše dežele FJK in drugod, ker se splača videt, tiste kar smo napravli. Tist multimedijski muzej parkaže našo zgodovino, našo kulturo, naš jezik. Še adno rieč muoram poviedati v zvezi s SMO …«

Kar povejte!

»Tiste, kar smo napravili v multimedijskem muzeju, je sad našega diela, našega uma, naše inteligence. V adni besiedi je sad naših ljudi. Sevieda smo imieli pomoči od zuna, še posebe tehnične, pa vsebina je naša, smo jo zazidali z našimi rokami! In na tisto vižo bomo nucali naš um in naše znanje, če in kàr nam bojo zaupani prestori gorske skupnosti. Bo zaries veliko in zahtevno dielo!«

De bi partegnili veliko publiko pa je trieba dielati marketing na pravo vižo.

»Seviede. De bi ljudje poznal’ tiste, kar smo nardil’, je trieba jih parklicati. Trieba je dobiti moderne načine, moderne viže. Vidi, kar so napravli v Posočju, v šoski dolini. Kobarid je majhan pa je ratu turistični center, v kater parhajajo ljudje iz ciele Evrope in cielega sveta. Mi se muoremo tuolega navaditi. Imamo veliko kulturno, zgodovinsko in jezikovno bogatijo. Trieba jo bo stuort poznati. Muormo jo znati ’prodajat‘ okuole, de ljudje lahko pridejo k nam in spoznajo tiste, kar je donas naša skupnost in kar je bla v zgodovini.«

Potriebno je tudi tesnuo sodelovanje s šuolo. Kajneč

»Tela rieč malo boli. Dvojezična šuola je odparta že vič ku trideset liet in, kàr potrebujemo mladih, ki bi nam pomagali v SMO in tudi v društvih in v uredništvih, jih na ušafamo in takuo niemamo ljudi, ki bi dielali za nami. Na občnem zboru Inštituta sam jau, de povprečna staruost parsotnih je zelo vesoka, zatuo je trieba dielati, de na parhodnjem občnem zboru bomo dobili tudi ljudi, ki bojo znižali telo povprečno staruost. Seviede je trieba poznati take mlade, ki imajo ljubezen do naše stvarnosti, jim slediti, jih napotiti, de bojo od dobrem poznanju našega jezika poglobili našo kulturo in zgodovino, imieli čut parpadnosti, lepoto biti Slovenci in dielati v naših organizacijah, časopisih in na samem Inštitutu za preporod naše skupnosti.«

Al’ ste optimistč

»čene zaki smo dielalič Kàr gledam na destlietja nazaj, mislim, kako je bluo težkuo dielati v slovenskih organizacijah. Gledani smo bli slavo, kakor de bi bli izdajauci. Sada klima se je spremenila in je laže dielati. Pa smo tekrat imieli tisti pogum, tisto voljo, tisto ljubezen do naše kulture, de smo prenesli vse težave. Morebiti donas je buj lahko, pa na ušafamo takih ljudi, ki bi se zadieli tisto brieme, ki smo se ga zadieli mi in ga nosili do donašnjega dne.«

Dom, 16. maj 2016