Giorgio Banchig prejemnik Gujonovo nagrade

Kleno prizadevanje za ohranitev slovenske zavesti, jezika in kulture ter učinkovito črpanje evropskih sredstev za razvoj obmejnega teritorija sta bili osrednji temi 45. srečanja Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki je potekalo prejšnjo soboto, 17. januarja, v Kobaridu. Na srečanju so tudi podelili Gujonovo nagrado za zasluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Letošnja prejemnika sta bila pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Giorgio Banchig in bivša ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden. Slavnostna govornika sta bila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo’ in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez. Ob številnih županih z obeh strani meje ter predstavnikih slovenske narodne manjšine v FJK, so se dogodka udeležili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, podpredsednik Deželnega sveta FJK Igor Gabrovec in slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš.

45. srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja, ki ga organizirajo občine Kobarid, Bovec in Tolmin ter Upravna enota Tolmin, se je začelo s srečanjem obmejnih županov v dvorani Doma Andreja Manfrede v Kobaridu. Okrogla miza, na kateri sta bila prisotna predsednik Brglez in minister Žmavc, je imela kot glavni točki predstavitev osnutka čezmejnega programa Italija – Slovenije 2014-2020 ter aktivnosti v okviru obeleževanja 100-letnice 1. svetovne vojne. Sledilo je srečanje s predstavniki Slovencev iz zamejstva, ki so se ga udeležili Drago Štoka in Giorgio Banchig za SSO ter Rudi Pavšič in Luigia Negro za SKGZ. Predsednik SSO Štoka je pri tem izrazil svoje zadovoljstvo: »Bil je to sicer krajši pogovor, vendar poln pomebnih vsebin o najbolj perečem dogajanju v zamejstvu. Osebno sem izpostavil nujo, da Italija prizna v novem državnem volilnem zakonu zajamčeno zastopstvo slovenski manjšini, kot je to urejeno v Italiji. Pravico namreč imamo, da si svoje predstavnike izbiramo sami, kot nam omogoča deželni volilni zakon. Druga pomembna točka je zadevala evroprojekte v prihajajočem programskem obdobju in pri tem je potrebno izkoristiti bogato izkušnjo, ki smo si jo pridobili z evroprojektom Jezik/Lingua. Tako predsednika Brgleza kot ministra Žmavca pa smo tudi seznanili s potekom odpiranja Tržaškega knjižnega središča, ki dobro napreduje. Zelo sem vesel, da je Gujonovo priznanje prejel tudi naš pokrajinski predsednik Giorgio Banchig. Njemu in seveda Živi Gruden iz srca čestitam.«

Slavnostni del srečanja je potekal v Kulturnem domu v Kobaridu in ga je uvedel kobariški župan Robert Kavčič. Ob kulturnem programu so bile glavne točke slavnostna govora in podelitev Gujonovih nagrad. Za Slovence iz videmske pokrajine je spregovorila Bruna Dorbolò, ki je podčrtala velik pomen evropskih projektov in pri tem omenila uspešno izvajanje projekta Jezik/Lingua, ki se zaključuje. V pripravi pa je nov projekt, za katerega si bo treba zelo prizadevati. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Milan Brglez pa je svoje razmišljanje usmeril v ovrednotenje dolgoletnega prizadevanja Slovencev v videmski pokrajini za ohranitev lastne identitete in jezika, ki je bilo še posebej zahtevno v hudih časih fašistične asimilacije, med vojno in žal tudi po njej vse do današnjih dni.

Podelitev Gujonove nagrade je sklenilo 45. srečanje Slovencev videmske pokrajine in Posočja. Kot smo že na začetku zapisali, je to pomembno priznanje za zasluge pri ohranjanju slovenske narodne identitete, jezika in kulture, skupaj z Živo Gruden, prejel Giorgio Banchig. Na naše vprašanje kaj mu ta nagrada pomeni, je tako odgovoril: »Zahvaljujem se organizatorjem, da so se odločili zame. Nagrado jemljem kot pomembno priznanje za dolgoletno in poglobljeno raziskovanje slovenske kulture in zgodovine na področju Benečije. Prejem Gujonove nagrade vidim tudi kot priznanje za uredniško delo pri štirinajstdnevniku Dom in za skupino ljudi, ki je pri tem sodelovala od leta 1980 naprej ter se aktivno vključevala pri oblikovanju pomembnih sprememb od narodnega zatiranja do priznanja na podlagi državnega zaščitnega zakona 38/01 in njegovega izvajanja.

Giorgio Banchig je sedanji pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij za Videmsko, še pred tem pa novinar, publicist in vsestranski kulturni delavec. Rodil se je 19. aprila 1947 v Landarju. Po opravljenem študiju teologije v Vidmu, je magistriral na Papeški univerzi Sv. Tomaža (Angelicum) v Rimu ter nato nekaj let poučeval na višji srednji šoli “Malignani” v furlanski prestolnici. Leta 1980 je postal prvi poklicni urednik mesečnika Dom, ki je pod njegovim urednikovanjem (leta 1983) prerasel v štirinajstdnevnik. Leta 1998 je bil pobudnik ustanovitve založniške zadruge Most in leta 1999 informacijskega biltena Slovit, ki italijanskemu bralcu odkriva položaj slovenske manjšine. Banchig je še dandanes odgovorni urednik Slovita.

Leta 1996 je dal pobudo za ustanovitev krovnega kulturnega združenja katoliških Slovencev v videmski pokrajini Blankin in postal njen predsednik. V združenju so včlanjeni številni posamezniki ter osem društev in skupin iz Benečije, Rezije, Kanalske doline in Vidma.

Od leta 1996 je pokrajinski predsednik za vidensko pokrajino Sveta slovenskih organizacij. V tej vlogi je veliko pripomogel pri sprejemu državnega (2001) in deželnega (2007) zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Velike zasluge ima pri podržavljanju dvojezičnega vrtca in osnovne dvojezične šole ter odprtju dvojezične srednje šole.

Bil je med ustanovitelji Inštitita za slovensko kulturo in vseskozi njegov podpredsednik; skrbel je za strokovno organizacijo Beneških kulturnih dnevov. Nekaj let je bil tudi predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje.

Velja za najboljšega poznavalca beneške zgodovine. Veliko je raziskoval in odkril. Napisal je nešteto prispevkov o zgodovini in kulturi Benečije za knjige, revije in razne publikacije. Tudi tekste za predstave Beneškega gledališča. Uredil je veliko knjig in drugih publikacij, med temi naj omenimo tudi knjigo o slavnem beneškem jezuitu, p. Antonu Banchigu in o cerkvah v vasi Ofijan. Doma, v Italiji, v Sloveniji in po svetu, med drugim tudi v ZDA, Argentini in Bruslju, je imel številna predavanja o Benečiji.

Leta 1985 je uredil in objavil Cuffolov dnevnik o drugi svetovni vojni in leta 2013 uredil tudi drugo pregledano in dopoljneno izdajo z opombami in analitičnimi kazali. Istega leta je izdal knjigo “Benečija, ko se mala in velika zgodovina srečata”. Delo v slovenščini in italijanščini zapoljnjuje praznino v poznavanju krajevne zgodovine, saj so jo mnogi avtorji doslej obravnavali le po posameznih obdobjih ali na bolj splošen način.

Novi Glas, 22. januarja 2015