Intervju s predsednikom SSO Walterjem Bandljem v Primorskem dnevniku

SLOVENSKA MANJŠINA: Intervju s predsednikom SSO Walterjem Bandljem

Knjižnega središča za sedaj ne gre vzporejati s Stadionom 1. maj

Želja, da bi vse težave reševali mirno in brez polemik, tudi če imamo različna stališča

TRST – Predsednik Slovenske-kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je na nedavni tiskovni konferenci pozitivno ocenil položaj slovenske manjšine in obenem tudi odnose med SKGZ in Svetom slovenskih organizacij. Njegov predsednik Walter Bandelj v marsičem deli s Pavšičem ta optimizem, glede nekaterih vprašanj pa posebej izpostavlja stališča SSO.

Za začetek torej delite kolikor toliko optimistične ocene predsednika druge krovne organizaciječ

Skoraj v celoti delim pozitivne ocene, ki jih je Pavšič iznesel na tiskovni konferenci SKGZ. Darilo poslanke Tamare Blažina, da se iz rednega dela državne blagajne financira slovensko manjšino za tri leta, nam omogoča nekaj »mirnega spanja«, a vendar ne preveč.

Zakaj neč

Tri leta minijo hitro. Glede na politično situacijo, predvsem pa na nov volilni zakon za poslansko zbornico in na reformo senata, po katerih zelo verjetno ne bomo več imeli slovenskega poslanca ali senatorja, se znajo v prihodnje ponoviti isti problemi.

Kakšni problemič

Spomnimo se, da nam je italijanska država dolžna ta prispevek, ne pa, da vsako leto prosjačimo zanj. Našim ustanovam se stroški povišujejo iz leta v leto. Zaposleni so eden izmed temeljev za delovanje naše organiziranosti, po drugi strani pa je treba upoštevati, da je to precejšnja stroškovna postavka. Davki so vedno višji, prispevki pa se temu ne prilagajajo.

Niste torej ravno optimisti glede prihodnostič

Za našo prihodnost sta v marsičem odgovorna SSO in SKGZ. A tudi posamezne organizacije, ki morajo skrbeti, da bo denar vložen v najbolj primerne namene.

Mislite, da doslej ni bilo takoč

Tega nisem rekel. SSO in SKGZ imata pomembno vlogo pri notranji reorganizaciji civilne družbe. Zaradi tega mora tudi biti naš odnos do javnih finančnih sredstev vse bolj trasparenten, da si nalijemo čistega vina. V tem smislu ocenjujem trenutno sodelovanje med krovnima zvezama z očmi novorojenčka, ki gleda skozi okno in skuša ugotoviti, kje se nahaja. S tem hočem povedati, da moramo čim bolje izpostaviti prioritete za našo skupnost.

Kot model odnosov v manjšini je Pavšič navedel Tržaško knjižno središče in izrazil upanje, da se bo podobno zgodilo s Stadionom 1.maj. Se strinjate, da gre za primera dobre prakseč

To sta različna modela odnosov v manjšini. Po kapitulaciji Tržaške knjigarne sta predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Pavšič skupaj z ministrom Gozadom Žmavcem, založbama Mladiko in ZTT ter ob pomembni pomoči gospoda Vanje Lokarja, v središču Trsta uresničili Tržaško knjižno središče Ts360. To je primer odličnega sodelovanja med SSO in SKGZ.

Kaj pa Stadion 1. majč

Gotovo bi se moralo nekaj podobnega dogajati tudi za Stadion. Izvršni odbor SSO je sprejel načelo, da je to naš slovenski športno-kulturni center. Tu se lahko ustvarijo pomembne povezave z našo mladino in s šolskimi ter pošolskimi ustanovami. Zato je neobhodno potrebno, da tam uredimo vse, kar je za slovensko narodno skupnost potrebno.

Nekaj torej še manjkač

Glede Stadiona delim pomisleke, ki jih je v intervjuju za vaš dnevnik izpostavil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Vsebine niso še začrtane in tudi SSO je še premalo vključen v ta projekt. Sam podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec je delil isto mnenje na zadnjem sestanku z deželnim odbornikom Giannijem Torrentijem.

Za kakšne pomisleke v resnici greč

Stadion 1. maj mora biti odprt vsem Slovencem; tukaj mora biti najprej slovenski center in ne multikulturni dom. Imamo že Narodni dom v Ul.Filzi, ki bo neke vrste multikulturno središče. Vsaj tako piše v zaščitnem zakonu. Spomnim, da se je glede Stadiona govorilo o neki fundaciji, v kateri bi sodelovali tudi obe krovni organizaciji.

Zakaj pravzaprav fundacijač

S tem bi premostili tiste pregrade, »kaj je moje« in »kaj je tvoje«. S takim pristopom upravljanja bi vzpostavili povezavo med podjetjem TS360 in Stadionom. Ni lahko to primer dobre prakseč

Ravnatelj Glasbene Matice Bogdan Kralj je na tiskovni konferenci SKGZ ugotovil, da SSO ne dovolj sodeluje v postopku za združevanje glasbenega šolstva. Kako odgovarjate na to pripomboč

Poglejte, ne bom odgovarjal direktorju in uslužbencu Glasbene matice Kralju. Telefonsko sva se že pogovorila. Mislim, da je šlo za napako in predlagam, naj to pojasni v Primorskem dnevniku. Ker pa ni prvič, da prihaja do teh napak ali spodrsljajev, predlagam, da v luči sodelovanja predsednika SSO in SKGZ napiševa skupno pismo predsednici GM Mileni Padovan. To bi razčistilo pojme, da ne bo več takih neprijetnih nesporazumov.

Kako si vsekakor zamišljate prihodnost glasbenega šolstvač

Glede združevanja glasbenega šolstva bi najprej spomnil, da je to predlog odbornika Torrentija. V zadnjem hipu je z amandmajem dodal združitev SCGV Emila Komela in GM. To je naredil mimo deželne posvetovalne komisije. Predlog financiranja v višini 900.000 €, ki ga je komisija podprla in deželni svet odobril, je predvideval izredno pomoč 600.000 € za družbo DZP-PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik. Ostalih 300.000 € je bilo enakomerno porazdeljenih na predlog SSO in SKGZ. Pri tem se je SSO odločil za prispevek Komelu, SKGZ pa je za svoj del predlagala pomoč tedniku Novi Matajur v enakem znesku. Morebitna dodelitev prispevka drugim ustanovam in organizacijam ni prišla v poštev, ker so izkazovale uravnovešene ali celo pozitivne bilance.

V posvetovalni komisiji, če sem dobro razumel, ni bil govor o GM…

če bi hoteli tudi GM, ki je skupna ustanova, dodeliti del dodatnih finančnih sredstev, bi morali znižati prispevek Primorskemu dnevniku. Ker pa v deželni komisiji nismo imeli nobenih informaciji o kriznem stanju GM, je prevladala odločitev, da se v celoti prispeva za dnevnik. Naj sami bralci presodijo ali smo krivično ravnali.

Podpirate ali ne torej združitev glasbenih šolč

Združitev dveh glasbenih šol mora biti nekaj naravnega, ne pa vsiljenega. Tudi SKGZ deli enako mnenje, kot piše v njenih uradnih pismih, ki jih hranim. Trenutno ne verjamem, da GM in Komel, nista še uradno predstavili zadeve svojim izvršnim odborom, zato menim, da obe šoli trenutno nista pripravljeni na združitev. Ne smemo pozabiti, da se nekateri primeri združevanj sploh niso obrestovali.

Kaj imate v mislihč

Pred leti so na Koroškem v Avstriji združili dva slovenska časopisa, nastala pa je še tretja krovna manjšinska organizacija. Imamo pa tudi pozitivne primere.

Kakšne pač

Združitev Katoliškega glasa in Novega lista. Zavedati se moramo, da živimo v sistemu tržnega gospodarstva, kjer se uveljavi kdor je konkurenčen, ki nima nepotrebnih stroškov, ki z isto vsoto denarja oziroma prispevka naredi boljši produkt. V tem smislu so že bilance zelo zgovorne. Na koncu se mi poraja tudi vprašanje, zakaj ni Torrenti tudi za Novi Matajur postavil pogoj združitve s Primorskim dnevnikom, saj že prihajata skupaj do naročnikov.

Kaj pričakujete od novega letač

Stadion 1. maj je v tem trenutku zame prioriteta. Še nadalje bomo morali določiti uporabo prostorov, ki jih je bivši predsednik gorske skupnosti v Špetru Hadrijan Corsi podaril naši narodni skupnosti ter si prizadevati za razvoj slovenskega šolstva v Kanalski in Terskih dolinah. Dogovoriti se moramo, kakšna bo vloga SSO v Slovenskem stalnem gledališču. Skratka načrtov je veliko. Želim si, da bi vsa odprta vprašanja reševali mirno in brez polemik, tudi če imamo v manjšini kdaj pa kdaj različna stališča.

Sandor Tence

Primorski dnevnik, 13.1.2016

Copyright 2016 © DZP doo – PRAE srl – Vse pravice pridržane