IZŠLA JE KNJIŽNA ZBIRKA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 2020

KOLEDAR  GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 2020

Koledar Goriške Mohorjeve družbe je z vrsto prispevkov, ki govore o naši stvarnosti ter o naši bogati družbeno-kulturni dejavnosti, ter vrsto strokovnih člankov verske, kulturnozgodovinske, naravoslovne vsebine tudi za leto 2020 zvest svojemu tradicionalnemu konceptu. Posebno pozornost posveča letos Koroški ob 100-letnici plebiscita. Pri tem gre omeniti uvodni esej Staneta Grande o dveh pomembnih obletnicah, tj. rapalski pogodbi in koroškem plebiscitu. V skladu s tema obletnicama je opremljen tudi koledarski del, ki ga krasijo izredni posnetki koroškega fotografa in urednika tednika Nedelja Vincenca Gotthardta. Iz njegovih fotografij izžareva živeta Koroška s svojo ganljivo lepo pokrajino, svojimi ljudmi, kulturniki, domovi, običaji in dogodki. Koledar je uredila Erika Jazbar.

Kristina Martelanc: VZPONI IZ BREZNA STISKE

Knjižno delo Kristine Martelanc Vzponi iz brezna stiske v sklopu devetih zgodb razgrinja široko paleto problemov družbeno zapostavljenih posameznikov, obremenjenih s psihološkimi težavami, ki jih povzročajo posilstvo, droge, alkohol, družinski konflikti in nerazumevanje okolja. V posameznih zgodbah gre za dinamično prepletanje problemov, ki pestijo današnjo družbo in s katerimi se avtorica kot socialna delavka srečuje na svoji službeni poti. V razgibanem realističnem in ekspresivno obarvanem jeziku zaživijo prizadeti junaki, ki v pogovoru z avtorico razkrivajo svojo najglobljo čustveno bolečino.

Cek Štefan: SPOMINI NA ISTRO

Knjiga prinaša spomine slovenskega duhovnika Štefana Ceka, ki je služboval je v različnih krajih slovenske in hrvaške Istre. Rojen je bil v Brkinih leta 1913, bogoslovne študije pa je opravil v goriškem semenišču in bil leta 1937 posvečen. Leta 1947 je bil nameščen v Lanišću, kjer je po srečnem naključju ušel napadu komunistične oblasti ob birmi 24. avgusta, med katero je bil pretepen msgr. Ukmar, njegov spremljevalec Miroslav Bulešić pa umorjen. Veliko let svojega nadaljnjega službovanja je Cek preživel med hrvaškimi verniki. Svoje spomine je v strnjeni obliki pisal v hrvaščini. Za to izdajo jih je v slovenščino prevedel msgr. Renato Podbersič. Knjižno izdajo je uredil Tomaž Simčič in predstavlja 28. zvezek zbirke Naše korenine.

Susić Mira: ZAJČJE DOGODIVŠČINE

Glavni junak petih zgodbic, ki jih je tržaška avtorica Mira Susić napisala za mlade bralce, je mali zajček, ki s pomočjo drugih prebivalcev gozda, z ježki, s srnicami, čebelicami, polžki in še z marsikatero drugo, odkriva svet okrog sebe. Ta svet je lep in poln zanimivosti, a včasih skriva tudi nevarne zanke. V tem sobivanju pa se mali zajček uči pomembnih življenjskih pravil, kako si morajo vsi med seboj pomagati, da se izognejo nevarnostim, ki nanje pretijo, pa tudi ne vedno najbolj prijaznih sosedov, kot so medved ali hude mravljice. Knjigo je s prikupnimi živalskimi liki ilustrirala in jo tudi oblikovala Danila Komjanc.

Izven redne zbirke:

NAŠ KOLEDAR za leto 2020

V sodelovanju s Tržaško duhovsko zvezo je  izšel tradicionali stenski za leto 2020, ki ga krasijo fotografije Vincenca Gotthardta, koroškega fotografa in urednika tednika Nedelja. Tudi stenski koledar se navezuje na stoletnico koroškega plebiscita. Ob navedbi praznovanj po naših župnijah prinaša tudi izbor stihov slovenskih pesnikov, ki opevajo koroško zemljo, navade in ljudi.

Ivo Kerže: MAHNIČEVA ESTETIKA IN LITERARNA KRITIKA

Avtor Ivo Kerže, doma iz Trsta, doktor filozofije in profesor na škofijski gimnaziji v Mariboru, analizira filozofske osnove estetike katoliškega misleca in krškega škofa Antona Mahniča (1850-1920) v luči njegovega spoznavoslovja in njegove kritike novoveške misli ter prikaže, kako je omenjena miselna izhodišča Mahnič apliciral pri vrednotenju literarnih del sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev, zlasti Prešerna, Stritarja in Gregorčiča, obrobno pa tudi Tavčarja, Aškerca, Jurčiča, Kersnika, Vošnjaka, Trdine, Levstika, Scheinigga in Cankarja. Zanimiv in na Slovenskem manj znan je tudi pristop do sodobne hrvaške literature, ki je Mahniča zaposlovala v njegovem krškem obdobju.

PREDSTAVITVE

V GORICI: v ponedeljek, 25. novembra 2019, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku

V LJUBLJANI: v sredo, 27. novembra 2019, ob 11. uri na Slovenskem knjižnem sejmu v sklopu skupne predstavitve slovenskih založb v Italiji, Cankarjev dom, dvorana M1 v prvem preddverju

V TRSTU: v petek, 29. novembra 2019, ob 18. uri v Tržaškem knjižnem središču na Obrdankovem trgu