IZŠLA JE NOVA MLADIKA

V Fokusu: Slovensko osamosvajanje in totalitarizmi

Sredi maja je izšla letošnja četrta številka tržaške revije Mladike. Uvodna misel ponuja osebno pričevanje pisatelja Borisa Pahorja o požigu Narodnega doma. Pisatelj nazorno prikaže svoje občutje sedemletnega otroka ob grozovitem požaru, ki je zajel šestnadstropno stavbo 13. julija 1920. Pove, da je takrat, kot otrok, imel občutek, da se je začel konec sveta. V svojem pričevanju poudari potrebo, da bi se ob vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji kot resnično spravno dejanje objavi poročilo mešane slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije.

Ob obeleževanju nekaterih zgodovinskih obletnic v življenju slovenske manjšine v Italiji in Slovencev nasploh – požig Narodnega doma, 100-letnica rapalske pogodbe, 90-letnica ustrelitve bazoviških junakov, 30-letnica prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in še druge – Martin Brecelj razišče pojma totalitarizma in osamosvajanja v luči človekovih pravic, ki so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Piše tudi o načinu presojanja in obeleževanja nekaterih polpreteklih dogodkov. Ob članku je objavljena tudi izjava Komisije Pravičnost in mir ob 30-letnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. V sklop tokratnega Fokusa spada tudi pogovor s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem o usodi in načrtih Narodnega doma, ki se bo letos vrnil v slovenske roke.

V rubriki Intervju se je Anka Peterlin pogovarjala s psihoterapevtom in teologom Christianom Gostečnikom o življenju posameznika in družin v času koronavirusa. O covidu-19 Manica Maver spregovori z jezikovnega zornega kota.

V rubriki Ekologija je tokrat govor o posledicah pandemijske krize na okolje, a tudi na naše delovne in življenjske navade. V daljšem članku Pandemija v Sloveniji pa je govor o prelomnosti, ki sta jo v Sloveniji povzročila tako obdobje koronavirusne pandemije kot nova slovenska vlada. V članku se osvetljujejo vloge nekaterih strank in posameznikov v politčnem življenju zadnjih mesecev.

V rubriki Literatura je objavljen cikel pesmi Andraža Poliča Aprilski cvetovi noči, ki je prejel prvo nagrado za poezijo na 48. literarnem natečaju Mladike, in novela Tadeje Krečič Scholten Še vedno Alice, ki je na istem natečaju prejela drugo nagrado v kategoriji proza.

O akademskem slikarju in pedagogu Klavdiju Zorniku piše umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič; Franc Križnar v rubriki o primorskih glasbenikih piše o pianistu, dirigentu, glasbenem pedagogu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču.

V rubriki Pričevanja je objavljen zaključni del daljšega zapisa Erike Jazbar Po italijanskih poteh slovenskih političnih beguncev, tokrat o vasi Zerman. V tej vasi v bližini Padove je škof Antonio Matiero iz Trevisa v povojnih letih posvetil sedem slovenskih bogoslovcev – političnih beguncev; v članku so predstavljeni njihovi liki. Sledi še pričevanju Draga Koširja o Ivanu Adamiču.

O žlahtnih kovinah, kovancih in virtualnem denarju piše Mitja Petaros v rubriki Numizmatika.

V Mladiki dobimo še z novicami iz zamejstva in zdomstva bogato Anteno – tokrat tudi o dobitniku letošnje nagrade Vstajenje Tonetu Mizeritu iz Argentine, ki je nagrado prejel za življenjsko delo.

V mladinskem listu RAST Urška Petaros v uvodniku piše o pomenu in vlogi medijev v času koronavirusa. O načinu preživljanja časa in o delovanju v obdobju koronavirusa pišejo Nika Cotič, Luna Callin, Ivan Boškin, Nika Devetak, Giorgia Sinigoi in Martina Sosič.  Jernej Močnik pišeo digitalnem skavtizmu, v rubriki Slovenskega kulturnega kluba sta objavljena pogovora z Jakobom Kraljem in Matejo Martini in ob tem sta tudi njuna nagrajena literarna prispevka na natečju Kluba.


Revija je dostopna na spletni povezavi:
http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2020/05/Ml20-04_Rast-03.pdf