IZŠLA MLADIKA 1/2016

Prva Mladika v letu 2016 se bralcem predstavlja v novi grafični preobleki, z večjim obsegom strani in v znamenju 60-letnice izhajanja. Pisalo se je namreč leto 1957, ko se je v skupni katoliško usmerjenih intelektualcev porodila zamisel, da bi po puščobi, ki jo je pustil za sabo fašizem, osnovali revijo, ki bi spremljala kulturno dogajanje v zamejstvu in kulturni utrip v zdomstvu. Veliko je bilo tedaj navdušenja in sodelavcev, da se je zamisel uresničila, in je revija Mladika postala kulturni fenomen, »ki je prerasel manjšinsko okolje«, kot beremo v prvem uvodniku z letnico 2016. Mladika je šestdeset let vztrajala, njena potreba po kultivirani besedi in težnja po pravici do samostojnega gledanja na dogodke doma in po svetu jo še danes odlikujeta. Nekaj let po nastanku revije je pognala tudi založba, ki se je razvijala vzporedno z založbo in poslala na slovenski trg več kot tristo publikacij. Žilavost revije se ob tej jubilejni obletnici ne ustavlja in stopa novim ustvarjalnim desetletjem naproti.

Tema meseca, ki je postavljena v fokus revije, je slovenska šola v Italiji. O njej pišejo profesor Peter černic, ki izpostavlja kakovost slovenskih šol v Italiji in pomanjkanje sredstev, da se ta odličnost dolgoročno in strukturno ohrani. V članku z naslovom »Quo vadis, slovenska šola v Italiji« so zbrana mnenja ravnateljic Fulvie Premolin in Sonje Klanjšček, vodje Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu Igorja Giagominija in zaposlene v evropskem parlamentu Vide Forčič: v tem daljšem prispevku je poudarek na narodni pripadnosti populacije, ki obiskuje slovensko šolo v Italiji, ki je v zadnjih letih vedno bolj narodnostno mešana, na rabi slovenščine pri učencih in dijakih – ki je v zadnjih letih upadla, in na vprašanjih, ki jih ta pisanost v šoli odpira. Zanimiva je v tem okviru belgijska izkušnja, ki jo navaja Vida Forčič. Za primerjavo sledi članek z naslovom »Koroška, Koroška …« izpod peresa Lucije Tavčar, ki navaja položaj slovenščine v šoli na Koroškem in skozi pričevanja dveh generacij zavedne slovenske družine. Šolnik Adrijan Pahor izpostavlja dejstvo, da slovenske šole v Italiji obiskuje vse več dijakov iz italijanskih in drugih neslovensko govorečih družin, kar pa je, kot pravi, »bolj izziv in problem kot pa razveseljiv podatek, čeprav ga nekateri predstavljajo nekoliko drugače.«

V rubriki naš utrip Metka Šinigoj predstavi 60-letnico revije Mladika tudi s krajšimi intervjuji z njenimi sodelavci in uredniki. Manica Maver v tej številki uvaja novo rubriko o slovenskem govoru. O Radijskem odru, radijski igralski družini, ki letos slavi 70-letnico delovanja, piše Maja Lapornik.

V rubriki človek in družba beremo pogovor, ki ga je pripravila Anka Peterlin z duhovnikom-kuharjem Markom čizmanom o verski vzgoji, problemu evtanazije in hrani.

V osrednje strani revije se je premknila Antena, ki prinaša novice iz zamejstva in zdomstva, in nova rubrika Prebrali so za vas, v kateri o prebranih knjigah pišejo Rozina Švent, Slavica Radinja in Ciril Velkovrh.

V rubriki pričevanja beremo četrti del spominov zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, tokrat o vojnem času. Sledi prvi del daljšega intervjuja, ki ga je pripravila Erika Jazbar, z inženirjem elektrotehnike Devano Lavrenčič; v prvem nadaljevanju inž. Lavrenčič pripoveduje o svojih otroških in mladostniških letih, ki jih je preživela v Mariboru, Novem mestu in Trstu.

V rubriki prosti čas Mitja Petaros predstavi spominski kovanec, ki ga je izdala RS v letu 2015 in je posvečen rimski Ljubljani.

V rubriki kultura je na prvem mestu prispevek Mojce Polone Vaupotič iz sveta umetnosti: avtorica predstavi delo baročnega slikarja Giulia Quaglia, ki je ustvarjal tudi v Gorici in Ljubljani.

Sledi spominski zapis, ki ga Maja Lapornik posveča pred kratkim preminulim slovenskim esejistom, profesorjem in pesnikom Alešem Debljakom. Sledi novela Irene Husu Znani neznanec, ki je bila priporočena na 43. literarnem natečaju revije Mladika, in pesniški zapis Brune Marije Pertot o mandljevcu.

Mladinska priloga Rast se je letos vključila v deželni projekt z naslovom Ko zaživi pisana beseda. Vodi ga Neža Kravos, grafično oblikovanje lista je prevzel Matija Grgič. Uvodno misel o pomenu sposobnosti izražanja v svojem jeziku je prispevala Neža Kravos, Gabrijel Milič naniza zamejske Prešernove nagrajence, Tina Sbarbaro je avtorica prispevka Kako nastane novica, Vida Skerk razmišlja o evropski identiteti, Matej Gruden je avtor proznega prispevka Tukaj se zmeraj nekaj dogaja, vendar se nič ne dogodi …, Mojca Petaros piše o pobudi Krog prijateljstva, Gabrijel Milič je sestavil intervju z jadralko Giorgio Sinigoi iz Nabrežine, Svetlana Brecelj pa piše o koncertu skupin Spritz for Five in Jazzva v Kulturnem domu v Trstu.