Izvršni odbor SSO obiskal Mladinski dom

Pošolsko spremljanje učencev mora temeljiti na individualnem delu.

Kakovost vzgojne ponudbe za pošolsko spremljanje učencev in dijakov je tisto merilo, ki zagotavlja učinkovito službo v pomoč najstnikom in njihovim družinam. Na tem področju je upoštevanje številčnosti vpisov lahko zmotno, saj je primerno, da pošolski pouk poteka predvsem na individualnem delu, preko katerega je zagotovljena tista kakovost, ki si jo družine pričakujejo. Tako bi se lahko povzelo glavno temo zasedanja Izvršnega odbora SSO, ki je potekalo v Gorici v sredo, 28. oktobra 2015, med izvršni odborom Sveta slovenskih organizacij in vodstvom Mladinskega doma. Pred srečanjem so si člani izvršnega odbora SSO tudi ogledali prostore Mladinskega doma, ki se nahajajo v stavbi bivšega Alojzevišča. Seznanili so se tako s pogoji, v katerih poteka pošolsko spremljanje učencev in dijakov goriških slovenskih šol ter ostale izvenšolske dejavnosti v organizaciji goriškega društva.

Zgodovino, program in finančno plat delovanja Mladinskega zbora je izvršnemu odboru SSO predstavil predsednik Mauro Leban. Vzgojni del in pristope pa je orisala Irene Ferlat, ki je podrobneje razložila individualno spremljanje mladostnika. Ta način uspešno izvajajo tudi s stalnimi stiki z učnim osebjem na slovenskih šolah, ki jih obiskujejo njihovi gojenci. Specifika Mladinskega doma je tudi v tem, da se med dejavnosti veliko posvečajo gojenju slovenskega jezika ter zavesti, medosebnih odnosov in medsebojnega spoštovanja, ki temeljijo na krščanskih vrednotah in navadah. Za Mladinski dom so bili na sestanku prisotni  tudi odbornika Walter Grudina in Bernard Špacapan ter predsednica nadzornega odbora Mirjam černic.

Izvršni odbor SSO se je seznanil z bogato vzgojno ponudbo Mladinskega doma, katere se trenutno poslužuje skoraj dvajset otrok. V teh mesecih se delovanje osredotoča na pisanje domačih nalog in utrjevanje znanja. Poleg tega pa so na voljo tudi druge dejavnosti kot npr. filmski forum in predavanja na temo vzgoje za starše in šolnike. Izleti, zeleni in beli tedni pa pridejo v poštev v času počitnic. Za vso to dejavnost skrbita dve vzgojiteljici, ki imata polovični delovni čas, saj na podlagi razpoložljivih sredstev ne morejo zagotoviti polnega urnika, pa čeprav bi bilo to potrebno.

Posebno pozornost so predstavniki SSO-ja in Mladinskega doma posvetili vprašanju finančnih sredstev in stavbe, v kateri poteka delovanje. Žal finančna sredstva omogočajo ohranjanje sedanje ravni delovanja ne pa novih projektov, za katere že obstajojo okvirne zamisli. Stavba, ki je v lasti šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja, pa je potrebna novih vzdrževalnih del tako v notranjih kot v zunanjih prostorih. prvih vedno manj in postopoma jih tudi ne bo mogoče več koristiti. Več pozornosti pa bi bilo potrebno posvetiti tudi celotni strukturi.

Na srečanju med vodstvi SSO-ja in Mladinskega doma so si tudi izmenjali mnenje glede novega deželnega pravilnika za sofinaciranje vzgojih ustanov. Pred zaključkom pa je prevladalo skupno mnenja, da je potrebno spodbujati sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami in društvi, ki delujejo na istem ali podobnem področju. Mladi, ki so v Mladinskem domu, so namreč tudi dejavni na glasbenem in sportnem področju ter pri slovenski skavtski organizaciji. S projektnim sodelovanjem bi gotovo obogatili ponudbo in imeli boljše možnosti za pridobitev večje vsote sofinanciranja.

Tiskovni urad SSO

Trst, 30. oktobra 2015