Kava s knjigo v Tržaškem knjižnem središču TS360

Kava s knjigo v Tržaškem knjižnem središču TS360

v sredo, 30. septembra, ob 10. uri

prvo srečanje ob Rebulovem zborniku 2 

V sredo, 30. septembra, ob 10. uri bodo v Tržaškem knjižnem središču TS360 obnovili pobudo »kava s knjigo«, ki je v preteklih letih potekala v Tržaški knjigarni. Na sredinem srečanju, ki ga prirejajo Tržaško knjižno središče, založbi Mladika in ZTT v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm, bodo predstavili Rebulov zbornik 2, ki ga je uredila prof. Marija Pirjevec.

Pisatelj Alojz Rebula je s svojim delom vidno zaznamoval slovensko književno ustvarjalnost druge polovice dvajsetega stoletja, vse do današnjih dni. In to ne samo na Tržaškem, temveč na zemljevidu slovenskega kulturnega prostora sploh. Ena vsebinskih stalnic njegovega pisanja vse od prvih besedil s konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je spopad med regionalnim in univerzalnim, kar je bistveni problem našega časa in temeljno vprašanje slovenske literarne kulture. Že v prvi fazi svojega ustvarjanja je zmogel preseči ozko manjšinsko problematiko, zamejeno v koordinate določenega časa in prostora, in se usmeriti k bolj univerzalnim duhovnim temam, ki zadevajo “večne” probleme in dileme posameznega človeka. Gre za vprašanje osebne svobode in nesvobode, dobrega in zlega, strahu in poguma, ljubezni in sovraštva, niča in smisla pa tudi za globljo duhovno in bivanjsko problematiko sodobnega sveta. V svojih delih odpira primer tesne povezanosti med regionalnim in univerzalnim, ki lahko na obeh straneh segata v skrajnost. Prav regionalni determinizem, ki se je z vso intenziteto pojavil že v njegovih zgodnjih delih, je sprožil zagon v nasprotno smer, k univerzalnemu. Še vedno pa je pripet na tradicijo in z njo globinsko determiniran. Pisateljev moto Biti človek, čim bolj (V Sibilinem vetru, 1968) se odpira predvsem človekovi globlji moralni eksistenci, čutu za dobro in zlo, skratka njegovi človečnosti. Rebula ostaja vseskozi zavezan slovenstvu, hkrati pa je odprt svetu in drugim kulturam, njegovo duhovno področje sega, kot vemo, od antike vse do sodobnih filozofskih in literarnih tokov.

Upoštevajoč pomen in zahtevnost njegovega opusa, se je Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm odločilo, da zaznamuje devetdeseto obletnico pisateljevega rojstva s simpozijem in zbornikom, ki ga je izdala založba Mladika in je pravkar izšel. Besedila – napisali so jih pisatelji, publicisti in literarni zgodovinarji s Tržaškega in matične domovine: Martin Brecelj, Jadranka Cergol, Jože Horvat, Zoltan Jan, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Bogomila Kravos, Martina Ožbot, Boris Pahor, Marija Pirjevec, Tatjana Rojc, Aleksander Skaza in Igor Škamperle – lahko razdelimo na dva tematska kroga. Prvi, obsežnejši, prinaša raziskave o filozofskih, svetovnonazorskih, literarnih, slogovnih in jezikovnih značilnostih Rebulove pisave, drugi pa zaobjema osebne, esejistično obarvane zapise o avtorju in njegovem delu. Gre za znanstveno in spominsko publikacijo, ki s svojo mnogovrstno vsebino dopolnjuje dosedanje obravnave našega pisatelja.

Pri predstavitvi Rebulovega zbornika 2 bodo poleg urednice Marije Pirjevec sodelovali še Martin Brecelj, Jadranka Cergol, Miroslav Košuta, Bogomila Kravos in Tatjana Rojc.

Srečanja se bo udeležil tudi predstavnik podjetja Primo Aroma Fabrizio Polojaz, pokrovitelj »kave s knjigo«.