Mladika: ob 90-letnici Alojza Rebule

IZŠLA MLADIKA 4/2014 

Šesta številka tržaške revije Mladika je posvečena 90-letnici pisatelja Alojza Rebule, ki je častitljivi jubilej praznoval 21. julija letos. Na uvodnem mestu številke je članek Saše Martelanca, ki ob pomembnejših dogodkih na pisateljevi življenjski poti izpostavi vlogo in pomen Rebulovih literarnih del, ljubezen do naroda, jezika in zaverovanost resnici.

Alojzu Rebuli čestita pisatelj Boris Pahor, ki se spominja skupaj prehojene poti ob sodelovanju pri revijah Sidro, Tokovi in Zaliv ter ob prijateljevanju z Edvardom Kocbekom.

Zorko Simčič v članku z naslovom »Mož iz Šempolaja« se spominja srečanj s pisateljem Rebulo, predvsem pa njegove zasluge kot velik pisatelj in mislec. V članku »Ne samo mimobežnosti« France Pibernik objavlja med drugim odlomek iz svojega dnevniškega zapisa z dne 16. maja 1962, ki zadeva Rebulov nastop v ljubljanskem klubu kulturnih delavcev, ko je tržaški pisatelj z jasnostjo, odprtostjo in jedrnatim govorom ter primerno izbiro teme pritegnil zbrano publiko. Tržaški pesnik Miroslav Košuta govori o svojem dopisovanju s pisateljem Rebulo, ki traja že tri desetletja. Marija Pirjevec v prispevku z naslovom »Alojz Rebula: pot do resnice«  spregovori o književnosti Alojza Rebule, znotraj katere je obstoj vrednot oziroma hotenje po vrednotah konstanta. Kardinal Franc Rode v zapisu »Svetloba večnosti« izpostavi Rebulov biti kristjan in Slovenec.

Prevajalka Diomira Fabjan Bajc v članku »Plodnih 90 let Alojza Rebule« nakaže nekaj problemov, ki so najbolj značilni zs Rebulov miselni svet in za njegova dela. Pesnica Bruna Marija Pertot v zapisu »Iz vrtov življenja« se spominja svojega bivšega profesorja klasičnih jezikov in literature in njegovih romanov; pravi, da gre za zgodovinko oddaljeno pripovedništvo, a tematsko zelo sodobno. Alice Zen se spominja prvega stika s pisateljem Rebulo, katermu je posvetila monografsko publikacijo Alojz Rebula. Biografija v slikah. Tatjana Rojc se zaustavi ob Rebulovem dramskem pisanju, predvsem pri njegovem delu dramskem besedilu Operacija Timava. Jože Strgar se spominja prvega srečanja z Rebulo v šestdesetih letih in izida romana V Sibilinem vetru. Brane Senegačnik se zaustavi ob estetskih razsežnostih Rebulove literature. Ivan Štuhec razmišlja o Rebuli kot o teološkem mislecu in v zvezi s tem vzpostavi odlomke iz dela Zeleno izgnanstvo. Sledi še zapis Jožeta Faganela, direktorja Celjske Mohorjeva družbe.

Na zadnjih straneh revije dobimo Anteno z novicami iz zamejstva in zdomstva, članek izpod peresa Alenke Puhar v slovo Viktorju Blažiču, oceno romana Alojza Rebule Pred poslednjim dnevom, ki jo je napisal Lev Detela, in pesem Tatjane Križmančič.

V reviji je mladinski list Rast, v katerem beremo razmišljanje mlade kandidatke Tanje Peric za volitve v evropski parlament na temo evroskepse, zapisnika komisije Literarnega natečaja »Grmada v pristanu« v priredbi Mladi za prihodnost – avtor članka je Simon Peter Leban, in Mladi Slovenske skupnosti, ter Literarnega natečaja, posvečenega Alojzu Rebuli, ki sta ga razpisala MOSP in Slovenski kulturni klub – avtorica članka je Neža Kravos. Sledi članek, ki sta ga pripravila Klara in Nejc Kravos, o premieri Mlajše gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, in sicer dela čakajoč, ter intervju z voditeljicama te gledališke skupine Maruško Guštin in Patrizio Jurinčič – pogovor je zapisala Ksenija Kosmač. Sledi poročilo o udeležbi mospovcev na manjšinskem seminarju na Poljskem, izjave mladih zamejcev, ki so bili v odboru mednarodne manjšinske mladinske organizacije YEN. Objavljena je pesem Nike čok Sem, ki je bila priporočena na literarnem natečaju MOSP-a in SKK-a leta 2014, ter slika Mojce Žiberna.

Julisjki številki Mladike je priložen tudi bilten s sporedom letošnjih 49. študijskih dnevov Draga, ki bodo potekali v Parki Finžgarjevega doma na Opčinah od 29. do 31. avgusta. Na devetinštirideseti izvedbi bodo predavali: Alenka Stanič, Valentin Inzko, David Bandelj, Fabjan Hafner, Marta Verginella, Urban Vehovar in Tadej Bajt. Na dragi bodo počastili 90-letnico pisatelja Alojza Rebule in bodo izročili 3. Peterlinova nagrado.