Narečija v Benečiji, Reziji ter v Nediških in Terskih dolinah so slovenska

Narečija v Benečiji, Reziji ter v Nediških in Terskih dolinah so slovenska. Poglobljeno o pridobivanju sredstev iz projektov.

Poskusi ločevanja narečij, ki jih v videmski pokrajini govorijo Slovenci, od slovenskega jezika so huda politična manipulacija, ki terja hiter in odločen odgovor s strani pristojnih strokovnih in javnih oblasti. Tako je predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka začel svoje poročilo na začetku Deželnega sveta krovne organizacije, ki je v petek, 27. marca 2015, potekal v prostorih središča SMO v Špetru. Deželnega sveta SSO, ki ga je vodil predsedujoči Aldo Jarc, se je udeležilo približno štirideset delegatov včlanjenih organizacij in društev iz Goriške, Tržaške in Videmske.

Prav tako jasno besedo je potrebno dati v zvezi s podatki, ki prihajajo v javnost, da so bile številne fašistične osebnosti deležne državnega odlikovanja. Še posebno potrebno je to izpostaviti, ko gre za fašiste, ki so delovali proti Slovencem na Primorskem in v okupirani Ljubljanski pokrajini. Predsednik Štoka se je tudi spomnil beneškega rojaka Alda Clodiga.

V zvezi z manipulacijo slovenskih narečij v Benečiji, Terskih in Nediških dolinah ter Reziji sta nastopila tudi videmski pokrajinski predsednik SSO Giorgio Banchig in član Nadzornega odbora Robert Petaros, ki sta potrdila, da je Združenje italijanskih slavistov že večkrat javno in dokumentirano potrdilo, da so omenjena narečja nedvomno slovenska. Tak poseg je bil opravljen tudi ob sprejemanju zaščitnega zakona 38/01.

Glavna tema Deželnega sveta SSO pa je bila odobritev obračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015. Oba dokumenta je predstavil blagajnik Albert Devetak, ki sta bila s povoljnim mnenjem Nadzornega odbora in kratki razpravi tudi soglasno odobrena.

Iz blagajniškega poročila in razprave je bila najbolj v ospredju tema projektov, tako evropskih kot drugih, ki jih razpisujejo javne uprave in druge ustanove. V letu 2014 je SSO vodil evroprojekt Enri, ki zadeva obnovljive vire energije in velja okoli 650.000 evrov. Aktivnosti so se že začele in se bodo nadaljevale tudi v naslednjih letih. O evroprojektu Enri je poročal njegov vodja Ivo Corva. Poleg evroprojekta Enri je SSO vodil še dva manjša projekta. Na podlagi razpisa Pokrajine Gorica je financiranje prejel projekt Vojna je strašna stvar (€ 2.500), projekt Živi Kras (€ 40.000) pa je bil izveden na podlagi rapisa, ki ga je objavila Lokalna akcijska skuina Kras. Oba projekta sta se že zaključila in sta požela dober uspeh.

V razpravi, v katero sta posegla predsednik Katoliškega tiskovnega društva Damjan Paulin in predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, je bilo obravnavano vprašanje učinka projektov, ki zadevajo drugačen način pristopa napram običajnim javnim prispevkom. SSO se je v zadnjih treh mandatih zelo posvetil temu in pri tem požel kar nekaj uspehov, katerih so bile deležne tudi članice. Ker gre za inštrument, ki se vedno bolj uveljavlja, je potrebno se k temu prilagoditi. Damijan Paulin je še enkrat izpostavil vprašanje vzdrževanja imovin, kjer delujejo slovenske organizacije in društva, pri tem pa tudi izpostavil potrebo po preverjanju kriterijev financiranja glasbenega šolstva.

Deželni svet SSO se je zaključil z velikonočnimi voščili in s povabilom, da se včlanjenje ustanove in društva v čimvečjem številu udeležijo občnega zbora, ki bo zasedal 17. aprila 2015 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Sledil je še voden ogled multimedijskega središča, ki je nastalo v okviru evroprojekta Jezik/Lingua. Vsebine in delovanje središča SMO je predstavila arhitektka Donatella Ruttar.

                                                                                              Svet slovenskih organizacij