Negujmo svoj ljubi jezik, kulturo, glasbo, petje in vse, kar lahko prepreči, da ne izginemo iz tega koščka zemlje

Predsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice Dario Bertinazzi je pri grobu Lojzeta Bratuža spregovoril o njegovem liku in o pomenu, ki ga ima za Slovence v Gorici in v zamejstvu.

“Dragi Lojze, dragi prijatelji, ljubi rojaki,

16. februar je v naši zavesti globoko zasidran. Srce, duša, um!…vse se danes prepleta ob spominu na tisti večer, ko si se pred rojstnim dnem poslovil od tega sveta; poslovil si se od ljube žene Ljubke, od hčerke Lojzke in sina Andreja; poslovil si se od ljubega slovenskega naroda, slovenske besede in tebi ljube glasbe. Bog je dal svojemu narodu pričevalca in ga tudi odvzel. Pričevalca ljubezni: ljubezni do krščanske vere, jezika, glasbe in naroda.

Dragi Lojze, mogoče je tvojo blago dušo Bog poklical k sebi, da ne bi doživel še hujšega trpljenja, ki sta ga že v tvojem času fašistični in nato še nacistični teror zadali tvojim domačim in ljubemu narodu. Koliko gorja, trpljenja, neuslišanih molitev je narod prestal še do leta 1945 in dlje. Kajti kri kliče kri in najhujše zlo je na koncu maščevanje. Maščevanje, ki se ne ustavi ne pred vojakom, ne pred odraslim, možem ali ženo, ne pred nedolžnim otrokom. In kljub vsemu temu barbarstvu je Bog dal Ljubki milost odpuščanja, vlil je vanjo in na vso družino svetlobo upanja v boljšo prihodnost.

Dragi Lojze, čeprav je tvoja odsotnost ostala zapisana v vsakem stavku, v vsakem verzu, v vsaki zapeti melodiji, je sporočilo družine Bratuž za vse nas zgled in obenem opomin. Zgled, kako naj ljubimo svoj jezik in svoj narod, opomin pa, kako z Božjo pomočjo preseči trpljenje in gorje. Zato smo tudi danes na tem mestu, da obeležimo tisti težak trenutek slovesa, ko tvoj ljubi narod ni smel se od tvojega trupla posloviti in položiti cvetja na grob, kot smo to danes storili, a je moral na skrivaj metati rože in vence na grob kot gobavcu čez zid.

Mogoče pa bi se morali teh dogodkov spomniti večkrat v našem vsakdanu in to žalostno stran slovenske zgodovine predvsem mlajšim rodovom večkrat pripovedovati, ne samo ob obletnicah. Mogoče delamo premalo, da bi vsi spoznali in se zavedali, kaj vse si ti in vsi tisti, ki so za slovenski jezik in slovensko pesem plačali z življenjem, naredili, da danes smo lahko na tem pokopališču brez stražnikov, ki nas opazujejo, štejejo in si zapisujejo imena, kateri izmed nas so bili pri maši zadušnici. Mogoče se premalo pogovarjamo z mladimi o tem. To pa ne le iz razloga, da bi preprečili izbris in pozabo te zgodovinske tragedije, a ker se Evropi ne pišejo lepi časi, saj razni -izmi prihajajo na dan vse več in ne prinašajo novega in svežega vetra, a predvsem nevarne in stare zaprašene miselne predsodke do različnih, do drugače govorečih. Pomislimo, da v demokratični, svobodni, parlamentarni državi še danes smo za nekatere pripadnike večinskega naroda obravnavani kot tujci, čeprav tu živimo že tisoč let. Izrazi kot so medsebojno spoštovanje, sodelovanje in prijateljstvo med narodi se zelo lepo slišijo, a žal se te vrednote držijo zelo tanke in prozorne niti, ki se lahko nenadoma strže in nas potisne 100 let nazaj v zgodovino. Zato je potrebno, da sporočilo tvoje neizmerne ljubezni do slovenskega jezika in slovenskega petja nosimo naprej s kulturnim delovanjem, z udejstvovanjem v društvih, pevskih zborih, glasbenih šolah, in seveda tudi v šolah vseh stopenj. Kljub vsemu smo še tu in tu želimo ostati in se ne bomo upognili kot bilka pred vetrom tako kot se nisi ti, ne draga žena Ljubka, ne hčerka Lojzka in sin Andrej. Ne bomo se upognili ne raznim -izmom ne raznim praznim obljubam. To je dokaz, da tvoja bolečina ni bila zaman, da vso gorje našega naroda ni pozabljeno.

Negujmo svoj ljubi jezik, negujmo svojo kulturo, negujmo glasbo, petje in vse, kar lahko prepreči, da ne izginemo iz tega koščka zemlje.

Dragi Lojze, hvala za tvoj zgled, ki nam in našim rodovom bo za vedno kot svetilka, ki včasih močneje, včasih plaho gori, a nikoli ne izgori!”

Dario Bertinazzi – Predsednik Združenja cerkvenih pevsih zborov iz Gorice

Nagovor ob grobu Lojzeta Bratuža na goriškem pokopališču dne 16. februarja 2017 ob 16.00 uri.