Pogovor z novi predsednikom SSO Walterjem Bandljem v Primorskem dnevniku

SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ Pogovor z novim predsednikom Walterjem Bandljem

»Renzi se moti, ker bi vse odslovil, res pa je, da manjšina potrebuje prenovo«

Podpora sodelovanju s SKGZ, a brez prehitevanj – »Ni realnosti, kjer vse teče po maslu«

Walter Bandelj je za krmilom Sveta slovenskih organizacij nasledil Draga Štoko

GORICA – Walter Bandelj je za krmilom Sveta slovenskih organizacij nasledil Draga Štoko. V svojem prvem govoru po izvolitvi je napovedal po eni strani kontinuiteto s svojim predhodnikom, po drugi pa prenovitev oziroma nove prijeme pri delu manjšinske krovne organizacije.

Kako je dozorela vaša kandidatura za predsednika SSOč

Rekel bi, da smo o novem predsedniku začeli razmišljati, potem ko je moj predhodnik odvetnik Drago Štoka napovedal, da ne misli več kandidirati za predsednika. Drugi razlog vidim v tem, da SSO namenja veliko pozornost teritoriju in njegovemu ovrednotenju. Po dveh predsednikih iz tržaške pokrajine sta bili tokrat na vrsti Goriška in Videmska, pa čeprav to ni neko strogo pravilo.

Vi ste bili med glavnimi sodelavci Draga Štoke. Kako ocenjujete njegovo vodenje organizaciječ

Moj predhodnik je postavil SSO na nove temelje in veliko zaupal mladi generaciji, ki se je postopoma uveljavila, kar se tudi danes pozna v novi sestavi izvršnega odbora. To je bila zelo modra poteza, ki je bila usmerjena tudi v pripravo za nasledstvo.

Vi ste občinski svetnik Slovenske skupnosti v Gorici. Kako vam bo uspelo uskladiti ti dve zadolžitvič

Že od mladih let se udejstvujem tako v civilni družbi kot v edini slovenski stranki, ki je Slovenska skupnost. Nekaj podobnega je veljalo tudi za moje predhodnike. Vsi izviramo in delamo za neko politično prepričanje. Seveda to terja določen napor, vendar je treba upoštevati tudi drugi vidik te zadeve

Kakšen vidik pač

Predsednik SSO se mora veliko ukvarjati z izvajanjem zaščitnih določil, ki ne zadevajo samo delovanje ustanov, organizacij in društev, temveč tudi javne uprave in storitve. Biti občinski svetnik v goriškem občinskem svetu mi daje možnost, da konkretno vidim kako pride do uresničitve zaščite.

Teorija in praksa torejč

Tako je. Rekel bi, da poleg teorije imam tudi vpogled v prakso, ki je večkrat veliko bolj zapletena od tistega, kar zgleda na papirju. In to je pomembno, pa čeprav zahteva dodatno delo. Ko sem bil predsednik rajonskega sveta v Podgori je bila to zame prava telovadnica na področju javne uprave. To me je tudi spodbujalo in krepilo zanimanje, tako da lahko prepričano ugotovim, da je bila prava pomoč pri vsakdanjem delu v direktnem stiku z ljudmi, še posebno s prebivalci slovenske narodne skupnosti.

Ob sebi imate prenovljeno in pomlajeno vodstvo. Ob izvolitvi ste napovedali tudi druge spremembe. Za kaj greč

Že s predsednikom Štoko, kot sem prej omenil, je SSO izvedel kar precej sprememb. In to s ciljem, da se krovna organizacija primerno pripravi na izzive sedanjosti in prihodnosti. Po tej poti je pomembno nadaljevati. Predvsem bo potrebno skrbeti in stalno posodabljati odnos s članicami ter vzpostaviti še bolj učinkovit kanal posredovanja informacij. Mislim, da je to ključnega pomena, ker na tak način lahko med nami bolj sodelujemo, smo bolj učinkoviti in tudi bolj razpoznavni.

Kako si zamišljate odnose s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezoč

Želim si, da bi bili ti odnosi usmerjeni v dobrobit in razvoj celotne slovenske narodne skupnosti v FJK. Ni nobena novost, da imamo do določenih tematik različne poglede in pristope. SSO ima svoje korenine, ki so različne od druge sorodne krovne organizacije. če pa bomo imeli v zavesti skupni cilj in ne bo prehitevanj, bomo zmožni tudi enotnih nastopov. O tem nimam dvoma.

Na nedavnem posvetu na Opčinah so si mladi različnih pripadnosti in poklicev bili enotni, da v manjšinski civilni družbi nekaj „škripa". Ne le v odnosih med krovnima, temveč tudi v njunem delovanju. Kaj in kje bi bilo treba kaj spremenitič

Rad bi videl realnost, kjer vse teče kot po maslu! Verjetno jo bomo težko našli, še posebno v teh časih. Problem je, kako se določenega vprašanja ali težave lotimo in kako pridemo do izbire oziroma odločitve. Večkrat smo preveč pridni pri izpostavljanju kritik in kritičnosti. To je pomembno, ni pa vse.

In kje vidite rešitveč

Potreben je stalni dialog med mlajšo in starejšo generacijo. če bi poslušali predsednika vlade Mattea Renzija, bi vse starejše odslovili. To ni prava pot.

Zakaj ni prava potč

Treba je imeti spoštovanje do vseh in do vseh pogledov. Res pa je, da imamo nekatera vodilna mesta, kjer že vrsto desetletij sedijo iste osebe in to ni zdravo. Tudi o tem bo potreben razmislek.

Kako gledate na odnose med SSO in Slovenijoč

Odnose s slovenskimi državnimi ustanovami ocenjujem kot zelo dobre in upam, da jih bomo v prihodnje še izboljšali. Upam, da bomo z Uradom za Slovence v zamejstvu vedno bolj partnerji pri izvajanju projektov in ne le koristniki sredstev. Bolj moramo izkoristiti komercialne možnosti in to mora veljati predvsem za tiste organizacije, ki lahko to delajo.

Dežela je že začela izvajati nekatere spremembe na področju javnega financiranja manjšine. Kako gledate na to vprašanječ

O tem je bilo že veliko govora. Smo šele na začetku in ravno leto 2015 bo pokazalo učinkovitost prvih reform, če tudi je mimo že pol leta. Upam, da bodo od tega imele največ koristi organizacije in društva, predvsem kar se tiče hitrejšega izplačila sredstev in manjše birokracije. To pa je le ena plat medalje.

Kaj pa druga platč

Ne smemo pozabiti na javne uprave in na pomoč za gospodarski razvoj v videmski pokrajini, kjer živi slovenska narodna skupnost. Tudi ti dve poglavji sta zelo pomembni. Še zlasti pri uvajanju uporabe slovenščine v javni upravi je potrebno stalno spodbujati, drugače gre ta argument večkrat v "pozabo". Potrebne bi bile tudi izredne kontrole nad uporabo finančnih sredstev iz zaščitnega zakona za uprave. Že večkrat se je zgodilo, da so nekatere javne uprave uporabile sredstva iz zakona za slovensko narodno manjšino v druge namene.

Sandor Tence, Primorski dnevnik, 7.6.2015