Poročilo predsednika Walterja Bandlja na deželnem svetu SSO

Spoštovani člani, delegati in ostali, spoštovani mediji vsem najlepši pozdrav in zahvala, da ste se udeležili današnjega zasedanja deželnega sveta naše krovne organizacije Sveta slovenskih organizacij. V imenu izvršnega odbora SSO vas lepo pozdravljam.

Najprej izražam iskreno sožalje družini Jevnikar ob izgubi predrage mame.

Je prvič, da se predstavim pred tako široko zasedbo naše organizacije, zato naj mi bo oproščena kaka človeška napaka.

Lahko bi začel s poezijo ali z lepimi stavki, ki jih rad ima naš slovenski jezik. Začel pa bi lahko tudi s številkami, ki so mi zaradi poklica bolj sorodne. Pa vendar bi skupaj z vami izkoristil, da današnji pogovori in razmišljanja so izraz vašega teritorija. Svet slovenskih organizacij je kar nekaj sej imel na teritorju, kar smatram, da je ključnega pomena. Spomnim se srečanj v Kanalski dolini z Združenjem don Mario černet, ki je organiziral slavnostno odprtje sedeža v Ovčji vasi. Spomnim se srečanj s Prosvetnim društvom Mačkolje in s Srednjeevropski inštitutom za zgodovino in kulturo Josip Pangerc, ki delujeta v občini Dolina. Zelo uspešno je bilo srečanje s slovenskimi društvi iz Tržiča in Ronk, ki je privedlo do nekaterih premikov: pri vhodu v tržiško občinsko stavbo je bil postavljen slovenski napis, pred kratkim bo tržiška ulica poimenovana po Srečku Kosovelu, duhovniku Renzu Boscarolu pa smo izročili priznanje za njegovo prizadevanje v prid slovenskim vernikom.

Zaradi vsega tega je teritorij naš zaklad. Teritorij, ki ima danes še večjo važnost kot nekoč, saj postajajo politični premiki v centralizacijo vedno večji problem za našo narodno skupnost. Vedno manj predstavnikov bo v političnih telesih zaradi združevanj in posledično tudi manj slovenskih predstavnikov.

Politika je važna, kot je seveda pomembna tudi kultura. A vendar se v politiki odloča, zato naj bo vaše delo tudi posredno ali neposredno povezano s politiko. Razumem, da je to lahko komu neprijetno, vendar če bi se kdaj predstavili složno, tudi z eno politično stranko, bi verjetno dosegli marsikaj več. SSO in SKGZ sta pred kratkim obiskali Južno Tirolsko. To ni bil le izlet, ampak zelo strokoven način srečanj, ki so nam prinesle veliko novih spoznanj na vseh področjih. Podčrtati pa si želim, kako sta nemški jezik in obenem narodna zavednost postala moč tega teritorija. Z večjo odprtostjo v današnjih dneh, a vendar z lastno identiteto, z lastnimi simboli, kot so zastave, kot so viseči leseni križi, ki so tudi pomemben simbol naše organizacije, kot so tudi ansambli narodne zabavne glasbe. Vse to ima na Južnem Tirolskem velik pomen. Pomen, ki ga žal v naših krajih ni več, razen nekaterih častnih izjem, kot npr. slovenska zastava na balkonu odvetnika Damijana Terpina, ali pa pobude prof. Samo Pahorja in Dimitrija Tabaja. Hvalevredno je tudi prizadevanje Kmečke zveze, ki z vsakodnevno pismeno opozarja javne ustanove o potrebi do prevajanja različnih dokumentov v slovenski jezik. Pri tem bi omenil tudi agrarno skupnost, ki si prizadeva zaščiti našo zemljo.

Zato se kot predstavnik Sveta slovenskih organizacij počutim zelo neprijetno, ko opažam, da vsi radi govorimo o naši matični državi, še posebno ko so problem finančna sredstva, a nismo sposobni pred našimi stavbami izpostaviti slovenske zastave, niti letos ko praznujemo 25. obetnico samostojnosti naše domovine. Tudi vsi se nismo veselili za našo samostojno matično državo. Vprašati se moramo tudi, kje so tisti veliki leseni križi, poudarjam “veliki” kot na južnem tirolskemč Koliko od nas uporablja slovensko izkaznico ali davčno prijavo v slovenskem jezikuč Kdo si upa spremeniti ime in priimek v izvirno slovenskega ali zahtevati globo v našem jezikuč Zakaj ni več slovenskih etiket na vinskih steklenicah ali katerokoli drugem proizvoduč

Predragi člani je res, da marsikaj ni še urejeno in to zadeva krovne in politiko. Tudi zakon 38/2001 je zastarel (če tudi ima šele 15 let) in v tem smislu bomo potrebovali še veliko skupnega dela. Uporabil sem besedo “skupnega” dela, kot je sedaj skupno delo, tisto ki ga vodita krovni organizaciji skupaj s primarnimi ustanovami in seveda ostalimi našimi društvi. To je pot in ne kar sem v tem času opazil, da nekateri se niti ne pogledajo.

Naj bo pa jasno in naj si nihče ne mislil, da skupno delo pomeni združitev, kar večkrat slišim tudi po hodnikih te stavbe, upam, da jih bom danes tukaj poslušal. Sam predsednik DZP Bojan Brezigar je pred meseci v Primorskem dnevniku zapisal, da z dobrim sodelovanjem med krovnima ni potrebna združitev. Besede, ki želim, da se jih spomnimo, tako da ne bo kdo mislil na sodelovanje dveh krovnih kot prihodnje združevanje. Dobro vem, da dobro sodelovanje in iskren pogovor iz oči v oči brez zahrbnih ovinkov je odličen začetek in seveda rezultat. To lahko ugotavljam tudi v zvezi s tem, kar smo štirje občinski svetniki dosegli v goriškem občinskem svetu. Danes je slovenščina v občinskem svetu pogovorni jezik, v komisiji za okolje sedi slovenski predstavnik, kot to predvideva zakon 38/2001, in še in še. To je stvar vsakdanjenega dialoga. Živimo pač v kapitalistični državi, kjer je konkurenčnost eno glavnih pravil igre. če ponudiš odličen servis, proizvod ali predlog si zmagovit. Zato se večkrat sprašujem, zakaj bi prepustili eni monolitični družbi ali organizaciji. Imamo veliko primerov, kjer “enostranske“ organizacije črpajo veliko sredstev in nato iz dneva v dan nastajajo vse večji problemi. Zato je in bo sodelovanje moja strategija povsod tam, kjer je za našo narodno skupnost potrebna, in to s potrebnimi simboli, ki sem jih prej omenil, s slovensko pokončnostjo, s krščanskim naukom, z demokracijo in zakaj ne tudi z nacionalnim slovenskim idealom, ki ga ni nikoli preveč.

V nadaljevanju pa bi se dotaknil še nekaterih točk. Gotovo bom tudi nekaj pozabil, a na to me boste vi spomnili.

Vladno omizje se v Rimu bolj poredko sestaja in to ni dobro. Je veliko nerešenih problemov in prav bi bilo, da bi se to vladno omizje, katerega se udeležujejo, poleg SSO in SKGZ ter drugih slovenskih predstavnikov, tudi razni ministrski funkcionarji. Večkrat se tudi sama predsednica paritetnega odbora srečuje z njimi, še posebej ko so v obravnavi pomembni problemi, ki zadevajo našo slovensko skupnost. če pomislim, da se še danes ukvarjamo s problematiko slovenskih črk v potnih listih, se mi zdi smešno. Včeraj sem se prav o tem pogovarjal z deželnim odbornikom Torrentijem in predlagal naj Dežela FJK uredi z ministrstvom, kot je bilo urejeno za naše osebne izkaznice. Kljub temu moramo to vladno omizje vsekakor ohraniti, saj tvegamo, da na podlagi sedaj začrtanega volilnega zakona Slovenci ne bomo zastopani v rimskem parlamentu. Na zadnji seji vladnega omizja sva skupaj s predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila izrazila nezadovoljstvo. Škoda, da poleg tematik šolstva, strešic, konvencije Rai in Primorskega dnevnika ni bilo govora tudi o problemu volilnega zakona. Ostati danes brez poslanca v italijanskem parlamentu je počasna smrt naše organiziranosti. V Sloveniji je italijanski manjšini zagotovljeno parlamentarno predstavništvo in ne razumem, zakaj je to tako težko izvedljivo v Italiji. Mogoče nismo še pripravljeni, da pridemo skupno do teh predlogovč V petek so SSO, SKGZ in SSk sodelovala na drugem delavnem omizju Sveta vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, ki je potekal v Ljubljani in na srečanju z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem. Žal na problem predstavništva smo še danes brez odgovorov. Ta čas pa Renzijeva vlada in posledično tudi deželna predsednica Debora Serracchiani gresta zelo hitro naprej in brez nobenih občutkov do naše manjšine, do naše kulture, ki naj bi bila za našo avtonomno deželo FJK bogastvo.

Matična država:

Hvala Bogu, da sta nam minister Gorazd Žmavc in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu vedno ob strani. Za katerokoli problematiko se stalno pogovarjamo. Zahvala naj gre tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za opravljeno delo pri Tržaškem knjižnem središču. če ne bi bilo posega ministra, bi danes bili brez knjigarne v središču mesta Trst. To bi se sicer ne zgodilo po naši krivdi, pač pa zaradi dogajanj, ki se večkrat pripetijo in so že skoraj stalnica v zamejstvu. Skupaj s SKGZ zagotavljam vso našo podporo poverjenemu upravitelju TKS Ivu Corvi in celotnemu upravnemu odboru, kjer sedita tudi predstavnika Mladike in ZTT, da bo okno naše slovenske narodne skupnosti predstavljeno na čimboljši način. Ne pozabimo, da se je ta projekt začel s skupnim sodelovanjem med predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in prejšnjim predsednikom SSO Dragom Štoko, katerima je ponudil odločilno pomoč podjetnik Vanja Lokar. Vsem trem želim čestitati za odlično opravljeno delo. Seveda so nastale pri sofinanciranju naših ustanov in društev tudi krizne situacije in povišek sredstev ni zadostoval za vse prošnje. Bilo je namreč 30 prošenj več, kar pomeni skoraj 30% več sredstev. Zaradi tega je nastalo med nami nezadovoljstvo, kar je tudi privedlo do nekaterih kritičnih situacij.

Deželna posvetovalna komisija

Tukaj res moramo obrniti krmilo. Začelo se je s spremembami in v tem smislu bo v prihodnje še bolj potrebno, da se zberemo in se dogovorimo o problematikah, ki jih je treba postaviti v ospredje. Nikakor ni dovolj, da samo čakamo na predloge, ki prihajajo samo s strani pristojnega deželnega odborništva. Mi moramo biti glavni protagonisti, kot smo bili nekoč. Krovni organizaciji si moramo prevzeti vlogo neke vrste koordinatorja teh izrednih prispevkov. Proti koncu meseca, pred deželnim rebalansom, se bo še enkrat sestala deželna komisija, da se zakoličijo problematike, ki zadevajo Sklad Mitja čuk in Zadrugo Goriška mohorjeva, ki izdaja Novi Glas. V zvezi s sredstvi želim še enkrat čestitati poslanki Tamari Blažina za njeno prizadevanje, da je Italija zagotovila naši narodni skupnosti več kot 10 milijonov evrov, kar nas po eni strani razbremenjuje, po drugi strani pa nam nalaga tudi odgovornost za boljše delo in upravljanje.

S tem v zvezi ne smemo pozabiti na nov deželni pravilnik za sofinanciranje malih društev, ki je vzbudil več kritik in težko delovanje med organizacijami. Zaradi tega je nastalo tudi skupno delovno omizje, kjer so sodelovali SSO, SKGZ, vse kulturne zveze in ZSŠDI. Omizje je deželni posvetovalni komisiji predstavilo nekatere pomembne popravke.

Politika

Vlogo politike sem že večkrat omenil. Ne bom se ponavljal glede volilne reforme in glede novonastalih medobčinskih zvezah, med katerimi so tudi take, ki žal nimajo slovenskega naziva. Ustavil pa se bom na zadnjih izjavah slovenske komponente Demokratske stranke, da ne bo sodelovala pri zbiranju podpisov za referendumu o ustavnih spremembah, ki bo jeseni in na katerega so premier Matteo Renzi in drugi člani italijanske vlade vezali njihovo prihodnost. Slovenski predstavniki Demokratske stranke ne bodo zbirali podpisov in ravno tako ne bodo sodelovali v volilni kampanji, ker Demokratska stranka ni upoštevala slovenske narodne skupnosti pri pripravi reforme, upoštevala določb zaščitnega zakona in ni prispevala k temu, da bi z novim volilnim zakonom bila olajšalna izvolitev Slovenca v poslanskoi zbornico oz. senat. To je poudaril koordinator slovenske komponente DS Stefano Ukmar.

Tudi jaz sem nad tem zelo kritičen, tako da predlagam dodam, dajmo se vsi skupaj se postavit na glavo in prisilit vsi skupaj odstop to naj si bo svetovalec Ukmar in ostali, ki imajo politične funkcije. če tega ne naredimo predsednica Serracchiani ne bo nam nič podarila.

Skupni obisk SSO SKGZ na Južnemo Tirolskem:

Obisk ni bil izlet, ki ni bilo pohajanje ampak intenzivno operativno delo. Zamisel o obisku je nastala v zvezi z vprašanjem o trojezični šoli v Kanalski dolini. Ne moremo mimo uradnih šolskih postopkov, ki že obstajajo pri Ladincih na Južnem Tirolskem, kjer uporabljajo trojezični sistem. Zaradi tega je bil obisk pomemben, da ne ostanemo zaprti kot v indijanskem rezervatu. Med obiskom smo spoznali kako pomembna in potrebna so vsakdanja pogajanja. Nimamo samo profesorje, ki dajejo nalogo in nato jih mi izvajamo in v primeru da ne narediš imaš črko piko. To velja za posameznike ne pa za osebe, ki opravljajo skupinsko delo. Vsi moramo bit učenci, vsi se moramo poslušat, še posebno takrat ko se časi spreminjajo in to zelo hitro. Seveda je treba tudi vzeti odgovornost in izbrati stališča, ki najbolj odgovarjajo naši skupnosti.

“Vsak pripadnik neke manjšine bi moral prej ali slej imeti priložnost, da spozna kako delujejo glavne institucije na Južnem Tirolskem. Tako si lahko napolni “baterije” in razume, kako se lahko doseže najvišja možna merila pri uveljavljanju manjšinskih pravic. Ni namreč slučaj, da se Južna Tirolska glede tega postavlja kot zgled, kot je tudi pred nedavnim poudaril nekdanji predsednik Giorgio Napolitano. To je napisal bivši glavni urednik Primorskega dnevnika Duško Udovič. Koliko je resnic v tem ali v drugih stavkihč Seveda člani stranke Slovenske skupnosti, kateri pripadam tudi jaz, so bili v tem daljnovidni, ker so v vseh teh letih ponavljali, kako je koristen zgled Južnih Tirolcev. Nekdo je in še bo rekel, da so oni večina. Je res, vendar ne pozabimo kako in koliko so bili trmasto vztrajni. Kdaj pa bomo tudi mič Zanimati se moramo za naše pravice in za našo politiko. Naš zgled je Južna Tirolska, ni drugih primerov za naš obstoj. Zato vabim naj tudi druge organizacije pripravijo podoben delovni obisk, tak kot smo ga pripravili skupaj z SKGZ. Vam ne bo žal! Naš urad vam je pripravljen ponuditi pomoč v katerem koli trenutku.

Kako naprej:

Spomnil sem se na nekatere izjave nekdanjih predsednikov krovnih organizacij. Pred šestimi leti so tako povedali: "SKGZ predlaga spremembe v kadrovski politiki, saj se jim zdita časovna omejitev nekaterih vodilnih funkcij v ustanovah ter izobraževanje mladih kadrov bistvenega pomena za prevetritev organizacijske sheme." Tako je izjavil predsednik Pavšič pred šestimi leti.

Res je, mladina je pomembna. Vendar to je zame tema, ki je za večino organizacij ostala v predalih. Žal še ne opažam te prevetritve. Svet slovenskih organizacij se je tega lotil in postal kadrovsko bolj mlad. Lahko ima še kakšno težavo, ker kot se običajno dogaja pri prenosu krmila ni neke pripravljalne dobe. Zato je tudi težko biti uspešen, če nisi primerno usposobljen in zaradi tega je potrebno veliko časa in mirne krvi.

Prejšnji predsednik Drago Štoka je poudaril pred šestimi leti pomen in dobro delovanje slovenskih šol, radia in televizije, bank, maše v slovenskem jeziku ter dodal, da je v tem trenutku pomembno razmisliti predvsem kako ohraniti narodno zavest. Na vprašanje, ali naj se krovni organizaciji združita je Štoka odgovoril, da je za ta korak še prezgodaj, saj so v obeh organizacijah vendarle še vedno prisotni nekateri različni pogledi in da prihodnost vidi predvsem v sodelovanju, ki se je tudi doslej izkazalo kot uspešno. Po mnenju Draga Štoke je za prihodnost bistvenega pomena tudi samostojnost v politiki, za kar je predlagal ustanovitev nove manjšinske stranke, ki bi pomenila novo moč.

Je res, dobro delovanje slovenskih šol, radija, televizije, bank, maše v slovenskem jeziku je potrebno razmisliti tudi v luči ohranjanja narodne zavesti. V marsičem so te zadeve še popolnoma nejasne in obenem tudi zelo kritične. Servisna pogodba radija in televizije, ki jo bodo zamenjali s konvencijo kaže na veliko slabši položaj in bojim se, da bomo izgubili avtonomijo. Maše v slovenskem jeziku so drugi velik problem, ki smo se ga že večkrat dotaknili in je v ospredju našega posebnega zanimanja. Pri slovenskih mašah je tudi veliko zborov, ki še bogati liturgijo v slovenskem jeziku, zato nam ni mar, da se o tej zadevi ne pogovarjamo. Banke so temeljnega pomena pri vsakdanjem delu in res potrebujejo pomoč. V zvezi z reform zadružnega bančništva smo kot SSO v stalnem pogovoru s predsedniki obeh slovenskih zadružnih bank. Slovenski član v združeni Trgovinski zbornici je resno vprašanje. Z združitvijo dveh zbornic Trst in Gorica bo Kmečka zveza izgubila svojega predstavnika, ker ima v odstotkih manjše številke. Kmečka zveza pa ima tudi problem na Goriškem, ker večina kmetov ni vpisanih v slovensko kmečko stanovsko organizacijo. Zaradi tega je manj članov in seveda manj pogajalne moči. Kako s kulturnimi in športnimi domovič Mislim da je skrajni čas, da se tega lotimo resno in da razumemo kaj je, kdo je lastnik, katero je stanje lastnika. če je Kulturni dom v ulici Petronio zanimiv, bo treba o tem tudi začeti resno razmišljati. Hvala Bogu je za Stadion 1. maj dežela iz posebnega fonda namenila sredstva za popravila. Pri tem pa si želim, da se vsedemo in na papirju pripravimo načrt, da postane SSO pravno enakovreden subjekt za Stadiona 1. Maj. Ne moremo samo kimati z glavo, ko gre za finančna sredstva in ne bi soudeleženi pri delovanju tega slovenskega središča. Slovensko Stalno gledališče je zgodba brez konca. Naša članica v upravnem odboru SSG Maja Lapornik ima še vedno zamrznjeno mesto. Skrbijo pa nas novice, ki prihajajo iz zunanjih virov, nimamo pa direktnih informacij s strani predsednice Brede Pahor. Ko so problemi finančne narave in kako popravit stranišča sta SSO in SKGZ poklicani na srečanje, ko pa so drugi problemi jih moramo prebirati iz časopisja. Tega prav ne razumem. Spomnim vse člane, da za SSG gre približno 1.600.000 evrov, kar niso mačje solze. O tem se moramo nujno pogovoriti in vzeti eno odločitev. Glasbeno šolstvo: sprašujem se in tudi vas, če je dobro, da so kaznovali SCGV Emil Komel in ga prisilili v združevanje. Osebno se sicer s tem ne strinjam. V tem pa lahko izoblikujemo strategijo, da ostane v Gorici šola Komel, ki je številno močnejša. Na tak način ne bi bilo potrebno zapirati ustanove in krčiti števila organizaciji, ki jih je okoli 311. Pogajalna moč je gotovo višja, če imaš več organizacij ne pa manj. V številkah je moč. Zadruga Goriška mohorjeva in Tednik Novi glas je zame in za celotni izvršni odbor življenskega pomena za našo narodno skupnost. Naj gre uslužbencem in članom upravnega odbora vsa podpora SSO, katero sem že izrazil pred meseci. Ob tem se je pozitivno izrazil tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Za nas je prioriteta in neobhodno potrebno, da rešimo zadrugo Goriško Mohorjevo, Novi glas in pluralnost medijev. če je Primorski dnevnik dobil prispevke iz zaščitnega zakona 38/2001 zaradi ukinjenega zakona 250 iz leta 1990, lahko tudi naš tednik dobi sredstva po istem ključu. Zato so se vsi člani deželne posvetovalne komisije strinjali za pomoč in ravno včeraj tudi dosegli, da bo kritje celotnega deficita predstavljena konec meseca v deželnem svetu FJK. Zato se ni treba bati in izgubljati živce. Gotovo se bomo morali uskladiti, da za zagotovitev kontinuitete tudi spremenimo letno dotacijo zadrugi Goriška mohorjeva, ker trenutno ne prejema dovolj prispevkov za obstoj.

Preden bi pa zaključil bi pa predstavil brošuro, ki jo je Svet slovenskih organizacij pripravil in predstavlja našo organizacijo. To je primer promocije, ki je za našo krovno organizacijo zelo potrebna. Brošura je trojezična, kar upam, da bo v spodbudo za bodoče šolstvo v Kanalski dolini. Goriškim članicam se želim zahvaliti, ker na njihova vabila in plakate vključijo tudi logotip SSO. Želim pa si, da bi se to dogajao tudi v drugih bivših pokrajinah. Mislim, da je v prid vsem nam, ne samo Svetu slovenskih organizacij.

Predsednik SSO

Walter Bandelj