Predsednik SSO Walter Bandelj na pogovoru s predstavniki Agrarne skupnosti

Slovenska manjšina nujno potrebuje učinkovito pravno službo

Deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij je v prejšnjih dneh obiskal Agrarno skupnost, ki deluje na Tržaškem. Do srečanje je prišlo na povabilo koordinatorja Agrarne skupnosti Karla Grgiča z namenom, da se novega predsednika SSO seznani o stanju skupne lastnine vaških skupnostih, srenj in jusov. To je pomembna tema, ki se tiče prihodnosti teritorija, ki je bil in je zgodovinski življenjski prostor slovenske narodne skupnosti v deželi FJK.

Predstavniki Agrarne skupnosti so predsedniku Sveta slovenskih organizacij orisali zapleteno stanje, ki zadeva njen obstoj in delovanje. Agrarna skupnost je namreč subjekt, ki deluje na teritoriju v interesu slovenske ter širše krajvne skupnosti. Prav zaradi tega je nadvse pomembno, da so krovne organizacije in politika seznanjeni s tem, kar se okoli skupne lastnine dogaja. Upoštevati je namreč treba, da je bil prvi jus vpisan v zemljiško knjigo že leta 1786 in je združeval lastnike iz Ricmanj, nato so sledili še vsi drugi. Celoten spisek so predstavniki Agrarne skupnosti izročili predsedniku Bandlju.

V daljšem pogovoru, ki pa ni izčrpal vseh vidikov delovanja in vloge Agrarne skupnosti, so njeni predstavniki največji pomen dali ustanovitvi pravne službe za slovensko manjšino. Poizkusi ustanovitve pravne službe so trajali vse do lanskega leta 2014, vendar so želje in predlogi ostali le na papirju, kljub temu, da je pred nekaj leti Slovenija obljubila za tak projekt določeno finančno podporo, za katero pa se ne ve, če je bila dodeljena ali ne. Temu je botrovala tudi neenotnost v glavnih ustanovah slovenske manjšine, ki pri tem niso uspele dobiti skupnega jezika. Kot primer so navedli ravno dejstvo, da je Agrarno skupnost na podlagi zakonodaje prvi priznal bivši deželni predsednik Giorgio Antonione. Največ pa si je za obnovitev Agrarnih skupnosti prizadeval pokojni deželni svetnik SSk Mirko Špacapan, po katerem so tudi poimenovali njihov sedež.

člani Agrarne skupnosti, v katerih je včlanjeno 30 jusov in srenj, ki skupno štejejo več kot 2000 družinskih očetov, nujno potrebujejo pravno službo, saj sami ne morejo biti kos zapletenim postopkom za uveljavljanje njihove pravice do skupne lastnine. Ne gre pri tem le za sodne postopke, temveč tudi za preučevanje pravnih in zakonskih besedil, ki se pripravljajo, da jih pristojni izvoljeni organi odobrijo v zakone, kar bi bilo v korist za celtno narodno skupnost v FJK.

Uveljavljanje zgodovinskih pravic skupne lastnine se je začelo ravno med Slovenci na Tržaškem. Preko tečajev in posvetov, na katere so povabili ustavne sodnike in uveljavljene pravnike, so si pridobili potrebno znanje in leta 2012 izdali tudi publikacijo, ki jo je sofinancirala Slovenija preko 7. okvirnega programa EU. Za učinkovito delo so potrebovali, da bi se temu pridružili tudi lastniki iz drugih krajev. Tako so dali pobudo deželne koordinacije, ki se je ustanovila leta 1992 in šteje danes 94 agrarnih skupnosti od Kanalske doline do Boljunca, skupno pa upravlja 75.000 ha zemljišč v FJK. Izkušnja je presegla tudi deželne meje in se razširila v Trento, Lazio, Reggio Emilio in Veneto, nakar se je ustanovila vsedržavna konzulta. Slovenci iz tržaškega Krasa so tako »okužili« Italijo in tudi Slovenijo, saj so sodelovali pri ustanavljanju Zveze agrarnih skupnosti Slovenije. Pomemben je bil tudi dosežek, da je skupna lastnina oproščena plačevanja enotnega občinskega davka (IMU).

Predstavniki Agrarne skupnosti so ugotovili, da je danes prišlo do paradoksa, ker veliko bolje delujejo agrarne skupnosti v drugih pokrajinah in deželah kot pri nas na Tržaškem. Tipičen primer je projekt Natura 2000, ki ga v drugih krajih upravljajo ravno agrarne skupnosti. Dežela FJK pa tega noče prepustiti in si lasti popoln nadzor nad izvajanjem tega pomembnega projekta za kraški teritorij, tako da od tega imajo domačini več preglavic kot pa koristi. V Avstriji in Sloveniji pa so z izvajanjem določil Nature 2000 veliko manj togi.

Predstavniki Agrarne skupnosti so predsedniku SSO Bandlju izrazili določeno razočaranje nad nastalim stanjem, ki ostaja na mrtvi točki. Zelo jih je prizadelo dejstvo, da jim je bil odvzet deželni prispevek, ki ga je svoj čas dosegel ravno Mirko Špacapan. Tudi s Slovenije prejemajo manj prispevkov kot prejšnja leta. Pričakovali pa so večje sodelovanje s Kmečko zvezo in z Deželnim gospodarskim združenjem, kot tudi, da bi bili polnopravno vključeni v Gospodarski forum. Več bi lahko bilo tudi zanimanja na Goriškem, kjer se je obnovil le en jus in to na Vrhu sv. Mihaela. Obžalovali so tudi, da so se pripetili slučaji, kjer so pomembni manjšinski gospodarski subjekti sodelovali v projektih, ki so bili nasprotni koristim kraškega teritorija.

Največji problem sta danes priznanje in transakcija, za katero imajo najbolj pomembno vlogo ravno občine. V občini Devin-Nabrežina je to uspelo, v Dolini je transakcija uspela le za en jus, drugod pa je še vse ustavljeno. Pri tem je velik problem tožba s strani občine Trst.

Uspehe, ki jih je Agrarna skupnost zabeležila v teh letih, so bili sad dobre organizacije in jasne strategije glede teritorija in koristi domačinov. Kot primer take uspešnosti so njeni predstavniki predstavili uspešen priziv iz leta 2006 glede izvajanja t.i. ZPS. Veliko več pa bi se lahko doseglo, če bi imeli nekaj zaposlenih oseb ter učinkovito in enotno pravno službo. V tem smislu jim je v veliko pomoč prizadevanje deželnega svetnika Igorja Gabrovca, preko katerega jim je uspelo prejeti skoraj 1.000.000 € kmetijskih prispevkov iz načrta za evropski kmetijski razvoj 2007-2014.

Predsednik SSO Walter Bandelj se je predstavnikom Agrarne skupnosti zahvalil za izčrpno predstavitev delovanja in poglobljeno analizo sedanjega stanja. Odločno je podprl predlog po rednem srečevanju in se obvezal, da si bo prizadeval za vključitev Agrarne skupnosti v Gospodarski forum, saj subjekt, ki združuje več kot 2000 družinskih očetov in upravlja več kot 4000 ha zemljišč ne more izostati iz gospodarske strategije slovenske narodne manjšine.

Trst, 3. september 2015                                                                    Tiskovni urad SSO