Predstavitev projekta PRIMIS v Benetkah

Na sedežu Dežele Veneto v Benetkah je v četrtek, 28. marca potekala predstavitev strateškega projekta PRIMIS – Večkulturno popotovanje med Slovenijo in Italijo skozi prizmo manjšin.

Projekt temelji na večletnem sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo v Italiji in italijansko narodno skupnostjo v Sloveniji, ki je doseglo svoj višek v strateškem projektu JEZIKLINGUA. Nov projekt PRIMIS je nadaljevanje tega sodelovanja, obogaten pa je s prisotnostjo skupnosti Cimbrov, Ladincev in Furlanov. Zasledoval bo krepitev jezikovne kulturne in naravne dediščine avtohtonih skupnosti in bo valoriziral njih edinstveno kulturno bogastvo v turistične namene, saj želi povečati povpraševanje po trajnostnem turizmu na območju Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Veneta. Zato so deležniki projekta tako člani avtohtonih skupnosti kot tudi turisti, turistični operaterji, mladi in prebivalci projektnega območja.

Projekt PRIMIS je vreden 2,8 milijona evrov, začel se je januarja letos in se bo zaključil decembra 2021. Vodilni partner je Italijanska unija s sedežem v Kopru, ki bo koordinirala projektne aktivnosti še devetih partnerjev, to so javne uprave in druge institucije in ustanove iz Slovenije, FJK in Veneta. Projekt je predstavil projektni vodja Maurizio Tremul, v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji sta med partnerji krovni organizaciji SSO in SKGZ, ki bosta skupaj delovali v okviru ustanovljenega Ciljnega začasnega združenja PROJEKT ter Slovensko deželno gospodarsko združenje. Ostali partnerji so še: Dežela Veneto, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, RRA Zeleni Kras, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Fondazione Centro Studi Comelico e Sappada in LAS Venezia Orientale.

Poglavitni cilji strateškega projekta PRIMIS so: vzpostavitev 4 multimedijskih središč za širjenje znanja o posebnostih avtohtonih jezikovnih skupnosti, multimedijska platforma, digitalni vodič, izdaja večjezičnih vodnikov za turiste, delavnice za turistične operaterje in društva, turistični slovar in obnova palače Gravisi Buttorai v Kopru. Posebna pozornost bo posvečena promociji avtohtonih narodnih skupnosti z organizacijo različnih kulturnih dogodkov in ovrednotenjem skupnega čezmejnega kulturnega prostora.

Na predstavitvi v Benetkah je odbornica za jezikovne manjšine Dežele Veneto Manuela Lanzarin takole poudarila: »Projekt krepi oprijemljivo in nematerialno kulturno dediščino avtohtonih jezikovnih skupnosti kot dodano vrednost za gospodarski razvoj ter kulturni in trajnostni turizem na ozemljih, kjer se bo izvajal. Spoznavanje posebnosti ozemlja prispeva k temu, da zgodovina postane razumljiva, in to še posebej za mlajše generacije, s krepitvijo lokalnih identitet in utrjevanjem avtonomije.«

Z njo je bil enakih misli tudi predsednik SSO Walter Bandelj, ki je podčrtal, da so avtohtone narodne skupnosti in jezikovne manjšine veliko bogastvo našega teritorija. Potrebno jih je primerno valorizirati in promovirati. Projekt PRIMIS gre prav v to smer in z »nadaljevanjem plodnega sodelovanja med narodnima skupnostma v obeh sosednjih državah bo zagotovo prispeval k večjemu gospodarskemu razvoju in promociji ozemlja«. Tudi predsednica  SKGZ Ksenija Dobrila je pozdravila sodelovanje obeh narodnih skupnosti, podčrtala je, da projekt promovira dediščino z inovativnimi prijemi in si od njega lahko veliko obetamo, saj »bo Primis imel v svojem fokusu promocijo tako snovne kot nesnovne dediščine«.

Sodelovanje podpira tudi Slovenija, ki jo je v Benetkah predstavljal sekretar USZS Robert Kojc: »Pomembno je, da se poznamo, razumemo drugega, tudi z vidika zgodovine in kulture. To so mostovi, ki jih gradimo in nas lahko združujejo, to je evropski duh, v katerem živimo. Slovenska in italijanska manjšina sta pomembna člena v tem dojemanju in gradnji prihodnosti, ki mora biti skupna.« Programi čezmejnega sodelovanja so pomemben dejavnik pri utrjevanju evropske kohezije in ustvarjanju novih mrež med inštitucijami različnih evropskih držav. Pomembno in lepo je, da so manjšine vpete v te procese, ki gradijo bodočnost evropskega kontinenta v duhu kulturne rasti, sodelovanja in gospodarskega napredka.

Avtor: LC
Vir: Novi glas, 4. april 2019