Reforme za ali proti

Izvršni odbor SSO je zasedal v sredo, 11. junija, na sedežu v Trstu in posvetil večji del srečanja porazdelitvi deželnih sredstev, za katero je prejšnji teden dala posvetovalna deželna komisija za Slovence svoje povoljno mnenje. Ugotovljeno je bilo, da so novosti, ki jih uvaja predlog porazdelitve deželnega odbornika Giannija Torrentija, prizadele organizacije v sklopu Sveta slovenskih organizacij. Trije predstavniki SSO v deželni komisiji pa so dali predlogu svoj povoljni glas, izključno zaradi obveze odbornika Torrentija, da zagotovi sredstva, ki bodo omilile dodatne reze, poleg tistih, ki so jih slovenske organizacije že utrpele pri izidu razpisa za leto 2014 s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Do izraza pa je prišla tudi neuravnovešena sestava posvetovalne deželne komisije. Vprašati se je namreč treba ali je smiselno, da komisarji, ki predstavljajo izvoljene javne upravitelje in šolstvo, na tako opredeljen, v določeni meri morda že vnaprej določen, način posegajo v vsebine, ki zadevajo slovenske organizacije in društva.

Predsednik Drago Štoka je prisotnim članom izvršnega odbora poročal tudi o številnih dopisih s strani članic SSO. V njih se članice, predvsem SCGV Emil Komel in zadruga Goriška Mohorjeva, ki izdaja Novi glas, resno sprašujejo o njihovi prihodnosti in o nevarnosti, da se po desetletjih bogatega delovanja prekine pomembno poslanstvo za slovensko narodno skupnost in širši družbeni okvir. Zaskrbljena pisma s strani članic so vsekakor pozitivno dejstvo, tudi ker potrjujejo vmesnost alternativnih predlogov, ki so jih podali predstavniki SSO-ja na zasedanju komisije, a niso bili upoštevani. Pri tem gre podčrtati, da je tednik Novi glas eden redkih, če ne celo edini primer danes tako zelo opevanega in iskanega združevanja, saj je nastal leta 1996 iz združitve Katoliškega glasa in Novega lista. 

V razpravi, ki je sledila predsedniškemu poročilu, so se člani izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij dotaknili tudi dveh poviškov sredstev za Primorski dnevnik in za ZSŠDI. SSO podpira stališče, da je manjšinski dnevnik bistvenega pomena za slovensko narodno skupnost v FJK, kot tudi, da si športna društva in organizacije zaslužijo večjo podporo. Tako slovenskemu dnevniku kot športnemu udejstvovanju v slovenskem jeziku, še posebno v mladinskih kategorijah, se ne moremo odpovedati. Pri tem pa se SSO sprašuje o nujnosti takšnega načina poviška teh dveh prispevkov, ki je dejansko spremenil način porazdelitve in nesorazmerno zmanjšal sredstva drugim organizacijam, še najbolj članicam SSO-ja. 

SSO je v tem smislu zaskrbljen, da bodo taki nadaljni koraki, sicer potrebne reforme financiranja slovenskih organizacij in ustanov, potekali na tak način. Pluralnost, ki je tolikokrat poudarjena kot potreba in temelj naše družbe, se mora jasno kazati tudi v civilni družbi slovenske narodne skupnosti v FJK. 

Predsednik Štoka je ostalnim odbornikom še poročal o srečanju z novim županom občine Naborjet Borisom Preshernom, s katerim je obravnaval potrebo po ohranitvi tečajev slovenskega jezika, za kar pa mora poskrbeti Dežela FJK, saj je jezikovna raznolikost Kanalske doline zgodovinsko in kulturno bogastvo. 

Trst, 13. junij 2014                                             Svet slovenskih organizacij