Revija Mladika, šesta številka.

Pravkar je izšla nova, šesta številka revije Mladika v letu 2015. Uvodne misli iz članka »čas nam neusmiljeno jemlje moči« so tokrat namenjene položaju slovenske manjšine v Italiji. Uvodničar po eni strani pozdravlja odprtje novega tržaškega knjižnega središča v samem mestnem centru, ki je nastalo kot sad sodelovanja med tržaškima založbama (Mladika in ZTT), toda pod okriljem obeh krovnih organizacij, s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter z blagoslovom Ministrstva za kulturo. Po drugi strani pa ugotavlja, da »spremembe, ki se napovedujejo tako na deželni kot na vsedržavni ravni, tako glede upravnih kot zakonodajalnih vprašanj, pričajo, da so odgovorni politični krogi dokočno odločili, da se ne bodo ozirali na pričakovanja in potrebe slovenske manjšine, niti na tiste, ki jih zagotavlja zašcitni zakon, kaj šele tiste, za katere jamcijo mednarodni dogovori«. Uvodničar zaključuje, da če kdaj, je zdaj še kako primerno in potrebno, da slovenska diplomacija zastavi svojo besedo.

Revija ponuja tokrat veliko literarnega branja, pravšnjega za tople poletne dni. Sledijo torej novela »Virtuti & Musis 1949« Jožeta Kurinčiča, ki je bila priporočena na 43. litararnem natečaju revije Mladika, pesmi Milana Dolgana »Končuje se lepo vroče poletje« in »čestitka« ter cikel pesmi Jesenski utrinki Metke Kacin Beltrame, ki je bil prav tako priporočen na literarnem natečaju revije.

Novo nadaljevanje ponujajo »Vtisi in zapisi s turneje Tržaškega okteta« po Argentini leta 1993, ki jih piše Boris Pangerc. V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o slogu Bidermajer, ki je v 19. stoletju zajel predvsem pohištvo in slikarstvo. V rubriki duhovna obzorja se piše o sreči in njenem bistvu.

V rubriki o numizmatiki Mitja Petaros piše o zbirateljskih kovancih, ki jih je Republika Slovenija izdala ob 500. obletnici prvega slovenskega tiskanega besedila, to so besede »Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina«, besede slovenskih puntarjev, ki so bile leta 1515 natisnjene na letaku v nemškem jeziku.

časnikar Saša Martelanc, avtor številnih besedil narodnozabavne glasbe, se spominja preminulega prijatelja, svetovnega glesbenika Slavka Avsenika v prispevku z naslovom Veter nosi mojo pesem.

V zadnjih straneh revije, v rubriki Antena, novice iz zdomstva, zamejstva in matice.