Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v senatu

Predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji v Senatu.

V četrtek, 28. februarja 2019, je v dvorani posvečeni padlim vojakom v Nassiriji v palači Madama potekala predstavitev brošure Mi, Slovenci v Italiji. Na predstavitvi so sodelovali senatorka Tatjana Rojc, ki je tudi koordinirala posege, senator Gianclaudio Bressa ter predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ).

Govorniki, ki so predstavili brošuro Mi, Slovenci v Italiji so podčrtali pomembnost te izdaje in se osredotočili na aktualna vprašanja v zvezi s slovensko narodno skupnostjo v Italiji. V ospredju je bilo slovensko predstavništvo v rimskem parlamentu, ki ga omenja zaščitni zakon 38/2001 v členu 26. Odgovora na to vprašanje še ni in omenjeni člen ostaja še vedno neizpolnjen. Politične razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je izvolitev slovenskega predstavnika v parlament že skoraj nemogoča.

Med predstavitvijo so posegli še slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj, pooblaščena ministrica Mojca Nemec van Gorp in predsednik združenja manjšin v Italiji Domenico Morelli. Prisotni so bili tudi nekateri senatorji.

Pred predstavitvijo brošure Mi, Slovenci v Italiji, je predsednika Walterja Bandlja (SSO) in Rudija Pavšiča (SKGZ) sprejela predsednica senatne zbornice Marija Elisabetta Alberti Casellati. Srečanje, ki je potekalo v zelo vljudnih in odprtih tonih, je bilo osredotočeno na iskanje rešitve za slovensko zastopstvo v rimskem parlamentu.

Lettera delle organizzazioni SSO ed SKGZ al Presidente della Repubblica Sergio Mattarella

Dopo le allarmanti dichiarazioni date da alcuni rappresentanti politici
europei ed italiani durante la cerimonia commemorativa presso il monumento nazionale di Basovizza (TS), i presidenti delle due organizzazioni apicali della minoranza slovena del Friuli Venezia Giulia Walter Bandelj (SSO) e Rudi Pavšič (SKGZ) hanno scritto al presidente della Repubblica Sergio Mattarelli una nota che pubblichiamo per intero.

Egregio Signor Presidente,

ci rivolgiamo a Lei a nome della comunità slovena in Italia per esprimere il nostro stupore e profonda preoccupazione in merito al tenore delle parole espresse durante la ricorrenza del Giorno del Ricordo.

Mai come questa volta i contenuti delle orazioni ufficiali tenute dalle massime autorità locali e nazionali sono state connotate da un approccio unidirezionale, senza un minimo accenno a quella complessità citata anche nell’ art. 1 della Legge 30 marzo 2004, n. 92 con la quale venne giustamente istituita tale ricorrenza e dove,  oltre a  “riconoscere il 10 febbraio quale »Giorno del Ricordo« al fine di conservare e rinnovare la memoria della tragedia degli italiani e di tutte le vittime delle foibe, dell’esodo dalle loro terre degli istriani, fiumani e dalmati nel secondo dopoguerra”, sicuramente non a caso viene citata anche “la  più complessa vicenda del confine orientale“. E proprio di questa complessa vicenda non vi è stata traccia nei molteplici interventi ufficiali, nei quali si è preferito, con frasi a effetto, additare un unico colpevole del prima e del dopo e dimenticare le atrocità del fascismo.

Tale approccio va in una direzione completamente opposta a quella delineata dallo storico incontro dei tre Presidenti della Repubblica Italiana, della Slovenia e della Croazia in occasione del concerto della pace di Trieste nel luglio 2010, quando una presa di coscienza comune sulle tragedie subite dalle popolazioni di queste terre sancì ciò che doveva diventare il patrimonio comune di tutti noi: mai più guerre né violenze, ma rispetto reciproco nella diversità, rispetto delle tragedie e rispetto della verità storica, che non va manipolata e sulla quale non ci devono essere speculazioni di natura politica di alcun genere.

In tal senso vorremmo ricordare il preziosissimo lavoro svolto dalla Commissione mista storico-culturale italo-slovena istituita nel 1993 tra i Ministri degli Affari Esteri d’Italia e Slovenia, con la finalità di effettuare una globale ricerca e disamina di tutti gli aspetti rilevanti nella storia delle relazioni politiche e culturali bilaterali.

La Commissione sopra indicata, composta da un Copresidente e sei membri per ciascuna delle due parti, si poneva l’obiettivo di produrre un rapporto finale da sottoporre ai due Governi. Ricordiamo solo i nomi dei componenti per parte italiana: il Prof. Sergio Bartole (Copresidente), il Prof. Fulvio Tomizza, il Sen. Lucio Toth, il Prof. Fulvio Salimbeni, il Prof. Elio Apih, la Prof.ssa Paola Pagnini, il Prof. Angelo Ara ed in seguito anche il Prof. Giorgio Conetti, la prof. Marina Cattaruzza, e il prof. Raoul Pupo, tutti nomi di prim’ordine e al di sopra di qualsiasi sospetto o dubbio relativo all’ imparzialità di giudizio.

Ebbene, proprio il difficile e impegnativo lavoro svolto per molti anni da questi storici dovrebbe costituire la base per qualsiasi considerazione e intervento sulle molteplici tragedie di queste terre, compreso il dramma dell’esodo e delle foibe che non deve essere in alcun modo dimenticato nè sminuito e tantomeno strumentalizzato.

La comunità slovena del Fvg ha da molti anni intrapreso un percorso di collaborazione con l’associazione degli esuli ANVGD partendo da quello che è il rispetto reciproco per i torti e le violenze subite da una parte e dall’altra. E proprio questo rispetto ha fatto sì che lo spirito di convivenza interetnica e la collaborazione transfrontaliera siano divenuti patrimonio di tutti noi, riportando un clima di serenità tra le varie anime di questa area plurale e multiculturale. Tanto più ciò vale per le due minoranze, quella italiana in Istria e quella slovena in Italia, che rappresentano il collante ideale di queste terre.

Pertanto siamo rimasti colpiti e amareggiati nel sentire delle frasi che ben poco hanno a che fare con la riconciliazione e il rispetto della memoria, anche perché è del tutto risaputo che tra le vittime delle foibe, oltre ai numerosi italiani, c’erano anche diversi sloveni e croati. Auspichiamo quindi una maggiore sensibilità anche in occasioni come questa, per non disperdere il grande lavoro svolto da tutti coloro i quali si sono impegnati per vari decenni nel tentativo di rimarginare le profonde ferite inferte dalla storia alle genti di queste terre di confine.

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli

V zvezi z zaskrbljujočimi izjavami, ki so bile podane na spominski slovesnosti pri bazovskem šohtu s strani vidnih evropskih in italijanskih politikov, sta predsednika krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) pisala italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli.

V nadaljevanju pismo objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod predsednik,

v imenu slovenske narodne skupnosti  v Italiji se obračava na Vas, da bi Vam izrazila začudenje in globoko skrb v zvezi s tonom izrečenih besed med proslavljanjem dneva spomina.

Še nikoli ni bila vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti tako enosmerna, brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki ga ne naključno navaja 1. člen zakona št. 92 z dne 30. marca 2004, s katerim je bilo praviloma uvedeno to proslavljanje in »določa kot dan spomina 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni«, kot »najbolj zapletena zadeva vzhodne meje«. Prav o tej zapleteni zadevi ni bilo sledu v številnih uradnih posegih, v katerih se je raje z efektnimi stavki pokazalo s prstom samo na enega krivca tako za predvojna, med in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma.

Ta pristop gre v povsem nasprotno smer od tiste, ki so jo začrtali predsedniki treh držav Italije, Slovenije in Hrvaške na zgodovinskem srečanju ob koncertu miru v Trstu julija 2010, ko so se dogovorili, naj postane zavest o tragedijah, ki so jih doživeli prebivalci teh krajev, del skupne dediščine vseh nas: nič več vojn, nasilja, temveč vzajemno spoštovanje raznolikosti, spoštovanje tragedij in spoštovanje zgodovinske resnice, ki je ne bi smeli potvarjati in izkoriščati v politične namene.

V tem smislu bi radi opozorili na zelo dragoceno delo, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Republike Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje z vseh pomembnih vidikov v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov.

Zgoraj omenjena komisija, ki jo je ob sopredsednikih sestavljalo še šest članov za vsako državo, si je zadala kot cilj pripravo končnega poročila za obe vladi. Naj navedemo samo imena italijanskih članov: prof. Sergio Bartole (sopredsednik), prof. Fulvio Tomizza, sen. Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih, prof. Paola Pagnini, prof. Angelo Ara, potem še prof. Giorgio Conetti, prof. Marina Cattaruzza in prof. Raoul Pupo. Gre za samo zveneča imena, ki ne dopuščajo sumom ali dvomov v nepristranskost mnenj.

Prav to težko in zahtevno delo, ki so ga dolga leta opravljali tile zgodovinarji, bi moralo biti podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb, ki nikakor ne sme biti pozabljena, ne zmanjšana, še manj pa izkoriščena.

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijske krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenje ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja pretrpelih krivic in nasilja vsak na svoji strani. Ravno to spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, in prevetrilo različne duše tega pluralnega in večkulturnega območja. Toliko bolj velja to za obe manjšini, italijansko v Istri in slovensko v Italiji, ki predstavljata idealno povezavo teh krajev.

Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih.

S spoštovanjem,

Walter BandeljPredsednik SSO

Rudi Pavšič – Predsednik SKGZ

SSO in SKGZ pisala predsedniku Dežele FJk v zvezi z zastopstvom v parlamentu

Predsednika dveh krovnih organizacij Walter Bandelj (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) sta naslovila pismo deželnemu predsedniku Massimilianu Fedrigi, v katerem ga spodbujata naj poseže v korist zajamčenemu zastopstvu. V pismu izražata pričakovanje, da bo predsednik Fedriga z razumevanjem in konkretno pomagal v prizadevanju za dosego zajamčenega mesta slovenskega predstavnika v obeh vejah italijanskega parlamenta.

Predsednika Bandelj in Pavšič v pismu spominjata, da poteka v tem času v senatu razprava o zakonskem predlogu o spremembi 56., 57. in 58. člena italijanske ustave, to je členov, ki zadevajo zmanjšanje števila senatorjev in poslancev, kar bo še bolj otežkočilo nadaljnjo prisotnost slovenskih predstavnikov v rimskem parlamentu. K zakonskemu predlogu so potrebne določene spremembe. O tem so že bili predlagani določeni amandmaji, ki zadevajo zvišanje števila senatorjev in poslancev v deželi FJK, od katerih naj bi bil eden v vsaki veji parlamenta izraz slovenske narodne skupnosti, kot je omenjeno v samem zaščitnem zakonu.

Pri tem opozarjata deželnega predsednika, da se je večkrat izrekel v podporo slovenski prisotnosti v rimskem parlamentu, ne nazadnje med  uradnim obiskom v Ljubljani pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju in pri predsedniku države Borutu Pahorju. “Zaradi tega se obračamo do Vas, da v svojstvu predsednika Dežele FJK, ki ima svojo specifičnost tudi zaradi prisotnosti naše narodne skupnosti, postorite potrebne posege v Rimu. Prepričana sva, da bo Vaša intervencija pozitivno vplivala na odločitve pri sprejemanju ustavnega zakonskega predloga”, je že zapisano v pismu SSO in SKGZ.

Skupno pismo krovnih organizacij se zaključuje s prepričanjem, da bo ugodna rešitev in ustavno jamstvo za stabilno prisotnost Slovenca v obeh vejah parlamenta pomenilo nadgradnjo zdajšnjega odnosa države in dežele do naše narodne skupnosti ter obenem okrepilo bilateralne odnose med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo Furlanijo Julijsko kajino.

V občini Prapotno raste skrb za slovenski jezik

Županja Forti sprejela delegacijo SSO

Uporaba slovenskega jezika, ovrednotenje krajevnih uprav in dvojezični pouk so bile teme, o katerih je včeraj tekla beseda na občini Prapotno. Predsednik Sveta slovenskih organizacij se je namreč srečal s tamkajšnjo županijo Marioclaro Forti in jo seznanil z nameni in delovanjem krovne organizacije, ki vključuje tudi sodelovanje z občinskimi upravami vključenimi v seznam 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon 38/2001.

Srečanja v občinski hiši v Prapotnem so se udeležili še videmski člani izvršnega odbora SSO Ezio Gosgnach in Luciano Lister ter član nadzornega odbora Michele Coren. Prisotna sta bila tudi odgovorna za videmski in goriški urad SSO Susanna Scuderin in Julijan Čavdek.

Županja Forti je predstavnikom SSO predstavila občino, ki je trenutno sklenila pogodbo za dvojezčno okence z občino Špeter in bo imela nekajkrat na teden na razpolago osebo z znanjem slovenščine. V kratkem bodo po občinskem teritoriju postavili tudi dvojezične table.

Zelo pozitivno gledajo na sodelovanje z občinami s slovenske strani meje, v prvi vrsti s Kanalom in občino Brda, v kateri si prizadevajo za vključitev v seznam Unesco. Pohvale je bil s strani županje deležen štirinajstdnevnik Dom, ki redno poroča o dogajanju v beneških občinah.

Posebno poglavje je bilo šolstvo. Osnovna šola v Prapotnem ima dober vpis, kar je za občinsko upravo izreden uspeh, saj je bila pred leti na robu zaprtja. Učenci se učijo tudi slovenščine, vendar je za županjo Fortijevo premalo ur namenjenih slovenskemu jeziku. V tem smislu je bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno zahtvati izvajanje 12. člena zaščitnega zakona, ki predvideva kurikularno učenje slovenščine na teritoriju, kjer v videmski pokrajini živi slovenska narodna skupnost.

Srečanje se je zaključilo z obojestransko obvezo po tesnejšem sodelovanju.

Tiskovni urad SSO

Kam in kako naprej?

SSO, Gorica / Posvet z dr. Saro Brezigar o stanju naše narodne skupnosti v Italiji.

Jedro slovenske narodne skupnosti v Italiji se nezadržno krči. Katera je najboljša strategija, da ga ohranimo in okrepimo? Da bi subjekti našega kulturnega in družbenega življenja bili kos perečemu izzivu, je Svet slovenskih organizacij priredil 15. januarja v Trgovskem domu v Gorici za svoje članice posvet o stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in potrebah za prihodnost. Dr. Sara Brezigar, priznana strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, ki je tudi predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta in sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je ožjemu krogu t. i. “političnih odločevalcev”, ki tako ali drugače sprejemajo odločitve v svojih organizacijah, v odlično zasnovani sintezi predstavila stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji na podlagi raziskav, ki jih je opravil Slori v zadnjih 10-15 letih, nato je bila možnost za zanimivo in nadvse aktualno debato.
Po uvodnem pozdravu predsednika SSO Walterja Bandlja je gostja zbrane pozvala, naj razmislijo, kaj želijo doseči v prihodnosti, in poskusijo se ne ukvarjati s preteklostjo. “Večkrat smo v skupnosti v stanju, ko ne vemo, v katero smer bi šli”. To je veliki izziv današnje skupnosti. Soočamo se s problemi, ki niso nujno omejitve, temveč neka navodila, usmeritve. Pomembno je razumeti izzive časa in nato premisliti način, kako bi se morala skupnost preobraziti, da se z njimi lahko uspešno soočimo. Na vprašanje, kdo danes sestavlja slovensko skupnost, so zbrani ugotovili, da pripadnike naše skupnosti oz. njenega “trdega jedra” danes definirajo jezik, identiteta, sodelovanje v življenju skupnosti, šolstvo, narodna pripadnost. V širšem krogu so “manj intenzivni pripadniki naše skupnosti”, ljudje, ki se čutijo Slovence in ne govorijo slovensko; še več je takih, ki govorijo slovensko in se ne čutijo Slovenci, čeprav poznajo naše običaje in način življenja. Nato je še večji krog ljudi, ki se ne počutijo Slovenci in ne govorijo slovensko, so pa nekako povezani z našim življenjem. “Naša skupnost se primarno identificira na osnovi jezika. To je naša primarna identifikacija”. Ko se nam dogaja asimilacija, v bistvu prehajamo iz trdega jedra navzven. “To je nekaj popolnoma normalnega, vse manjšinske skupnosti se soočajo s tem procesom”: zaradi izseljevanja, mešanih zakonov, različnih interesov itd. preprosto izgubljajo svoje pripadnike. Velik problem naše skupnosti je, da procesa asimilacije ne znamo nadomestiti s procesom, ki gre v nasprotno smer, s pridobivanjem pripadnikov skupnosti. Predavateljica je tudi prek konkretnih primerov dokazala, da “identiteta ni nekaj fiksnega, nekaj, kar pridobimo ob rojstvu in nam ostane. Identiteta je nekaj, kar se spreminja v našem življenju, pa tudi iz generacije v generacijo”. Politika, ki jo vodimo kot skupnost, nam lahko omogoča, da ljudi približamo temu našemu jedru ali pa ne. Proces asimilacije je avtomatičen; obratni proces pa je treba zelo skrbno in načrtno gojiti za to, da do njega prihaja. Problemi, ki jih imamo kot skupnost, so v veliki meri odvisni od tega; mimo demografskih problemov je jedro vedno manjše, zunanji pasovi pa so vedno širši. “Pripadnike zunanjih pasov lahko imamo za odpadnike, lahko pa jih tudi gledamo kot potencial, ki se približuje jedru”. Krepiti moramo prav proces, da se ljudje iz zunanjih pasov (lahko tudi pripadniki večinskega naroda) približujejo jedru. Skupnost lahko vzpostavlja pogoje, da bo nekdo (ali njegovi potomci) prišel v jedro; in identiteta se bo avtomatično razvila. Kot skupnost moramo imeti strategije in mehanizme, kako to lahko spodbujamo. “Pot je ta, alternative ni”! Asimilacijo lahko torej zajezimo samo s procesom, ki gre v obratno smer: to storimo tako, da ljudi naučimo slovensko in jih poskusimo vključiti v naše okolje, ki bi seveda moralo spodbujati slovenski jezik. “Če želimo kot skupnost ostati ali se krepiti, si moramo nujno prizadevati za to”. Italijani, ki znajo slovensko, so “naša edina možnost preživetja”, če se bodo približali jedru, v katerem se bodo njihovi otroci morda počutili člani naše skupnosti.
Slika pripadnikov naše skupnosti danes je precej drugačna od tiste izpred 20 let; tudi načini komuniciranja so drugačni: če jih ne obvladamo, določenih oseb ne bomo dosegli. Izzivi slovenske skupnosti v Italiji se danes pojavljajo na področju šolstva, kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, medijev, politične participacije, participacije pri upravljanju naše skupnosti, ekonomije, jezika. Gostja je o vsakem nekaj povedala in nakazala več možnih usmeritev oz. koristnih napotkov. Premik nam lahko pomaga narediti primerna jezikovna politika, skupek parametrov, standardov, smernic, ki si jih skupnost postavi glede tega, kaj želi doseči na določenem področju. Jezikovna politika lahko pomaga krepiti vrednost jezika in jedro skupnosti, lahko širi jezikovno skupnost in uveljavlja narodno skupnost v širšem okolju.

Danijel Devetak, Novi glas – Kam in kako naprej?

Razpelo je vredno izpostaviti v javnem prostoru

Svet slovenskih organizacij izraža začudenje nad razpravo in nad sklepom dolinskega občinskega sveta proti izpostavljanju razpela v občinskem svetu v Dolini in v drugih javnih prostorih, kot so npr. šole. SSO tudi obžaluje dejstvo, da se o razpelu še vedno razpravlja na podlagi ideološkega pristopa, ki ni več aktualen. Prav tako vreden obžalovanja je poizkus povezovanja razpela s kraljevimi zakoni iz časa fašističnega režima. Sodobni pristop do glavnega simbola krščanske vere, ki priča o popolnem žrtvovanju Kristusa za odrešenje človeka, bi moral biti povsem drugačen in spoštljiv. Za neverujoče pa je lahko vsekakor simbol bližine, solidarnosti, pomoči šibkejšim, dialoga in sprave.

Svet slovenskih organizacij, ki svoje delovanje naslanja tudi na krščansko vero, smatra, da bi izpostavljanje razpela bilo le v obogatitev javnih prostorov, in to najprej zaradi razlogov, ki so zgoraj navedeni, nato pa tudi zaradi zgodovine same. Ne smemo namreč pozabiti pomembne vloge, ki jo je imela krščanska vera za slovenski jezik in narod od 9. stoletja p.Kr. do današnjih dni. Tega ne smemo pozabiti še posebno Slovenci na Primorskem, ki smo v hudih časih raznarodovanja imeli v katoliških duhovnikih nezamenljivo podporo in pomoč.

Svet slovenskih organizacij v tem smislu poziva, da se tudi v javnih prostorih ovrednoti izpostavljanje razpela, kot simbola pozitivnih družbenih vrednot in naše skupne evropske dediščine.

Predstavitev nagrade Pavle Merku’ 2022

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta vabita na prestavitev razpisa za nagrado Pavle Merku’ 2022, ki spada v projekt Cantate.

Dogodek bo obogatil krstni nastop vokalne skupine Mittelvox Ensemble, ki ga vodi Mateja Černic.

Za vstop je obvezna registracija na tajnistvozcpz@gmail.com. Vstop izključno s PC potrdilom.

Izšla je Mladika 9/2021

V novembrski Mladiki z zaporedno številko 9 beremo uvodnik izpod peresa Iva Jevnikarja, v katerem se avtor sprašuje, kako je z »zamejsko« identiteto na volitvah. Pisec članka po eni strani opozarja, da večinski sistem zadnja desetletja nagrajuje tiste skupine, ki so povezane z zmagovitim županskim kandidatom, poudarja pa tudi, da se je sestava skupnosti v zadnjih desetletjih zelo spremenila. Slovenske šole v Italiji obiskuje vse več otrok iz jezikovno mešanih ali neslovenskih družin, katere so seveda naklonjene uspešnemu delovanju manjšinske strukture, težko pa bodo glasovale za stranko, ki se opredeljuje za samostojno slovensko nastopanje. Poleg tega Jevnikar še opozarja, da pri skupnih in mešanih pobudah slovenski jezik tone v ozadje.

Aleš Maver v pogovoru z Eriko Jazbar ob 30-letnici slovenske državnosti secira slovensko sedanjost, preteklost in polpreteklost, razmišlja o pojmu demokracije, o razkolu med Vzhodom in Zahodom, odnosu do Evrope in o dogajanju v Katoliški cerkvi.

V rubriki Oseba in družba Roman Globokar piše o potrebi po gradnji bolj vključujoče družbe in pravičnih družbenih razmerah.

Andrej Černic je avtor članka o hitri rasti cen in o razlogih zanjo. V članku z naslovom Ne sprašuj, kdo bo plačal stroške »zelenega« prehoda avtor piše o pogostih protislovjih, ki se pojavljajo pri tem prehodu, in o javnih sredstvih, ki pogosto gredo v roke velikim podjetjem.

V rubriki Naš utrip je poročilo v besedi in sliki o letošnjih 56. študijskih dnevih Draga. Sledi Antena z novicami iz zamejstva in zdomstva. 

Mladika posveča tri članke v spomin na preminule osebnosti iz našega kulturnega sveta: Drago Štoka se spominja pevovodje in glasbenika Adija Daneva, Darka Zvonar Predan likovnega umetnika Klavdija Palčiča, Marko Tavčar pa je avtor zapisa o neutrudni kulturni delavki Berti Vremec.

V reviji sta objavljena dva odlomka iz nove knjige Rada Pezdirja Vzporedni mehanizmi globoke države, sledi tretji del zapisa Mire Cencič o začetku partizanskega odporna na Gornjem Vipavskem in koncu Vojkove čete.

V rubriki Pričevanja Ivo Jevnikar piše o duhovniku Mirku Falleju, ki je bil interniran v taborišču v Gonarsu in je potem odšel Južno in Severno Ameriko, Janez Žakelj pa piše o življenju družine Jakoba in Marije Žakelj do odselitve v ZDA.

Dimitrije Ðuričin je avtor zgodbe, priporočnene na lanskem literarnem natečaju revije Mladika, Pravljica o njej, ki ni umela jokati.

V rubriki Kultura Edvard Kovač v članku Sledovi raja pod Lisco piše o pisatelju Alojzu Rebuli ob odprtju razstave v prenovljeni utici družine Tavčar v Loki pri Zidanem Mostu; Magda Jevnikar predstavi likovno umetnico Alenko Deklić, Mojda Polona Vaupotič piše o kiparskih mojstrih iz Solkana, Borisu in Zdenku Kalinu. Franc Križnar predstavi primorskega glasbenika in skladatelja Emila Komela, Miloš Pahor pa glasbeno zapuščino Ivana Trinka. V rubriki Prosti čas Mitja Petaros piše o medaljah numizmatičnega društva Valvasor.

V mladinski prilog Rast Laura Drašček je napisala uvodnik o poklicih bodočnosti, Vanja Vogrič in Julija Cotič pa sta pripravili zapis o delavnici Drage mladih na temo izbire študija in poklica. Ivan Boškin in Jakob Tul pištea o čarovnostih skavtskega življenja in povzemata pričevanja nekaterih skavtov; Emil Favento poroča o 65. kongresu organizacije FUEN. Posebna pozornost se namenja Slovenskemu kulturnemu klubu in opisu praznovanja, Slovenija partyju, ki je potekal na Opčinah pri Trstu ob 30-letnici samostojnosti.

Mladiko lahko berete na spletni povezavi: http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/11/Ml21-09s.pdf

Monotono pojejo kraguljčki

Govor Simona Cotiča pred grobom družine Bratuž.

Ne vem, če se tudi vam zgodi, da se vam vsakič, ko preberete, poslušate ali zapojete to čudovito pesem, te brezmejno neskončne verze, orosijo oči. Meni se to prav vsakič ponovi, čeprav sem tej pesmi prisluhnil že neštetokrat. Oči se mi orosijo, ker me ti verzi spomnijo na nekoga, ki je svoj narod ljubil vse do zadnjega trenutka svojega kratkega, a hkrati plemenitega življenja. Orosijo se mi, ker si vsakič predstavljam temno sobo v bolnici, v kateri je postelja z belimi odejami, ki nežno pokrivajo šibko telo mladega Slovenca, ki v bolečinah upira pogled tja, nekam v neznano. Oči se mi orosijo tudi zato, ker si predstavljam njegovo ganjenost, njegovo veselje in ponos na zveste mladeniče, ki so previdno in pogumno zlezli do okna, ob katerem je stala tista majhna, hladna postelja. Predstavljam si mlade fante, ki so takrat ponosno in predrzno, a hkrati s tresočim se glasom in nekateri nedvomno v solzah zapeli ravno to pesem svojemu priljubljenemu in zglednemu zborovodji. Orosijo se mi oči, ker pomislim na vas, gospod Bratuž, kako v trenutku, ko zaslišite poznano melodijo, zatisnete oči, da bi v svojih mislih s pogledom objeli nežne zvoke, se hkrati nasmehnete in zašepetate: »Pesem moja… Ali slišim prav? Moji fantje, moji dobri fantje; zadnji mi pošiljajo pozdrav«. Prevzema me ganjenost, ker verjamem, da vam je bilo takrat topleje pri srcu, da ste takrat za trenutek zadihali in se odrešili bolečin. Oči se mi nazadnje ob poslušanju te pesmi orosijo tudi zato, ker si predstavljam kako vam je hudo, draga gospa Šorli, ko s solzami žalosti in nemoči po ledenem čelu nežno božate svojega ljubljenega.

V veliko čast mi je, da sem danes tu, ob vaju, in vama lahko v slovenščini izrekam te besede, saj je to zaradi takih pogumnih in plemenitih osebnosti, kot sta vidva, danes na tem prostoru še mogoče. Občudujem vaju. Gospod Bratuž; vaša ljubezen do slovenskega jezika in naroda je bila večja od groženj, ustrahovanj ali misli na posledice vaših takrat nedovoljenih dejanj. Gospa Šorli; kljub vsemu, kar ste pretrpeli, niste v sebi gojili sovraštva, nasprotno, bili ste zgled pokončnosti, krščanskega odpuščanja in globoke vere.

Misel in besede zahvale pa naj se dotaknejo prav vseh, ki so, podobno kot vidva, v hudih časih z dejanji pokazali, da jim je mar za slovenski narod in slovensko kulturo. Od tistih, ki se vas javno spominjamo, do tistih, ki so na tak ali drugačen način, z ljubeznijo in pogumom gojili v sebi plamen upanja, slovenstva, in niso dovolili, da bi jim ga okupatorji pogasili.

 »Zaposlen je bil v ladjedelnici, kjer so mu rekli, naj se vpiše v »fascio«, če želi ohraniti službo. Spomnili so ga, da je oče dveh sinov in da bo nezaposlen z veliko težavo še naprej preživljal družino,« mi je pred par dnevi, med pogovorom o mojem pradedku, zaupala babica in pristavila: »Ponosno jim je odvrnil. Ne bom se vpisal. Nikoli!«

Neprecenljiv pogum, ki ste ga v tem obdobju pokazali, vsi vi, je res neizmeren, in ni nikakor bil zaman. Za vse, kar ste storili, smo vam brezmejno hvaležni. Verjamem, da vsak še čisto majhen otrok, zamejec, Slovenec, ki ljubeznivo sedi v naročju svojega očeta, matere, dedka ali babice, z zanimanjem posluša vašo zgodbo, gospod Bratuž, kot sem ji nekoč tudi sam večkrat prisluhnil. Verjemite mi, še naprej bomo ohranjali živ spomin na vas. V vodilo nam boste, kot zvezda severnica, še predvsem v trenutkih, ko bo strupena kača, ki vam je utišala petje, zopet zlezla iz teme. Težko mi je pri srcu, ko danes slišim, da je fašizem ponekod še vedno prisoten, da je črna žerjavica še vedno živa. Žalostno se sprašujem: »Zakaj? Mar ni bilo zaradi fašizma že preveč trpljenja? Kako je sploh mogoče, da ljudje ponekod še dvigajo desnico? Bo to sovraštvo kdaj sploh ugasnilo?«. Takrat se za trenutek ustavim, kazalec na uri obtiči. Pomirim se, ker me hrabri misel na vaš grob, dragi gospod Bratuž, ki je bil tistega dne v mraku, objet v zadnje sončne žarke, posut z venci in šopki pisanih rož neizmerne ljubezni.

Dvojezično otroštvo

Narodna in študijska knjižnica – Oddelek za mlade bralce NŠK in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) vabita na srečanje Dvojezično otroštvo, ki bo v četrtek, 28. oktobra 2021, ob 18. uri v prostorih Oddelka za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14, Trst.
Jezikoslovka, prevajalka in tolmačka Matejka Grgič ter psihologinja in psihoterapevtka Susanna Pertot bosta v interaktivni delavnici odgovarjali na vprašanja staršev, starih staršev in vzgojiteljev o dvojezičnosti.
Jezik predavanja bo prilagojen občinstvu. 
 
Udeležence opozarjamo na spoštovanje zakonskih predpisov za preprečevanje okužb s koronavirusom.
 
Toplo vabljeni!

FUEN – kongres 2021 v Trstu

Med 9. in 12. septembrom je v Trstu potekal 65. kongres Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti. FUEN je največja krovna organizacija evropskih avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupin, ki zdaj združuje več kot 100 organizacij članic iz 35 držav. Kongres, v hotelu Savoia Excelsior, je letos gojil Svet slovenskih organizacij, ki je član FUEN od leta 2019.
Odprtja so se udeležili tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik Fuen in evropski poslanec Lorant Vinczej, predsednik SSO Walter Bandelj, člana deželne vlade Pierpaolo Roberti, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch in madžarski državni sekretar za madžarske skupnosti zunaj meja države Arpad Janos Potapi. Prisotne v dvorani in po spletu sta z glasbo pozdravila violinist Aleš Lavrenčič in harmonikar Mitja Tul.
V okviru slovesnega odprtja kongresa so podelili tudi nagrado FUEN, ki jo je prejel posebni poročevalec OZN za manjšinska vprašanja dr. Fernand de Varennes za njegovo izjemno delo, predanost in zavezanost avtohtonim narodnim manjšinam in jezikovnim skupinam v Evropi.
Po odprtju so v razpravi o prihodnosti evropske kulturne in jezikovne različnosti sodelovali predsednik Fuen Vincze, poročevalec za manjšinska vprašanja pri Združenih narodih Fernand de Varennes, senatorka Tatjana Rojc in evropski poslanec Francois Alfonsi.
V petek, 10. septembra 2021, je bila v jutranjih urah okrogla miza o šolstvu, na kateri so sodelovali vodja Urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini, predsednica samouprave nemške narodnosti na Madžarskem Ibolya Hock Englender in prof. na univerzi v Bocnu in vodja Južnotirolskega inštituta za narodne skupnosti Paul Videsott.
V nadaljevanju kongresa je na okrogli mizi o slovenski manjšini v Furlaniji Julijski krajini sodelovala tudi slovenska ministrica dr. Helena Jaklitsch. Predstavila je, kako Slovenija na področju šolstva, omike, gospodarstva, ohranjanja slovenskega jezika in vseh drugih ključnih področjih skrbi za slovensko manjšino v sosednjih državah. Na okrogli mizo so spregovorili tudi deželni odbornik, pristojen za jezikovne manjšine, Pierpaolo Roberti, predsednik paritetnega odbora Marko Jarc, deželni svetnik in tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec ter doc. dr. Sara Brezigar iz Univerze na Primorskem in Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI).
V soboto, 11. septembra so se delegati, po treh jutranjih in popoldanskih zborih, zvečer premaknili na Goriško. V palači Lantieri je SSO pripravil družabni večer, kjer so delegati poslušali skladbe hišnega ansambla Avsenik in blizu večerje privoščili kozarec Števerjanskih vin.

Fotografije: FUEN

50. literarni natečaj revije Mladika

Revija Mladika razpisuje 50. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno (ne v tiskanih izdajah ne na družbenih omrežjih) kratko zgodbo ali ciklus pesmi v izvirnem slovenskem jeziku.

Na razpolago so sledeče denarne nagrade:

Proza

  • prva nagrada                    500 €
  • druga nagrada                  300 €
  • tretja nagrada                   250 €

Poezija

  • prva nagrada                    300 €
  • druga nagrada                  150 €
  • tretja nagrada                   100 €

Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. OKTOBRA 2021. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov, Times New Roman ali Arial, 12 pt), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset).

Tekste in gesla lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com. V eni priponki naj bo prispevek z geslom (v primeru več pesmi naj bodo vse pesmi v isti priponki), v drugi priponki pa osebni podatki.

Mnenje ocenjevalne komisije, ki jo določi odbor Mladike, je dokončno.

Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob Prešernovem dnevu na javni prireditvi in v medijih. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2022. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.

Posebno priznanje romanu Marija Čuka Fiamme nere

Na 28. mednarodni literarni nagradi Latisana per il Nord-Est je roman Marija Čuka prejel posebno priznanje

Založba Mladika sporoča, da je roman Marija Čuka Fiamme nere prejel posebno priznanje strokovne komisije 28. mednarodne literarne nagrade Latisana per il Nord-Est. Komisija je na tiskovnem srečanju 31. avgusta 2021 med 65 prijavljenimi pripovednimi deli razglasila imena treh avtorjev, ki so v ožjem izboru za nagrado Latisana, in sicer Lana Bastašić, Romina Casagrande in Paolo Malaguti, dobitnico nagrade teritorija Carmen Pellegrino, in dve posebni omembi, med katerim je ob delu Giorgia Falca tudi Čukov roman. Knjigo Fiamme nere, ki pripoveduje o požigu Narodnega doma, je založba Mladika izdala letos spomladi. Iz slovenskega izvirnika z naslovom Črni obroč ga je v italijanščino prevedla Martina Clerici.

Mednarodno literarno nagrado Latisana per il Nord-Est podeljuje Občina Latisana v sodelovanju s tamkajšnjo knjižnico. Na razpis so prispela dela s celotnega italijanskega ozemlja, na natečaju sodelujejo uveljavljeni in znani italijanski romanopisci ter osrednje italijanske založbe. Posebna omemba na mednarodni nagradi je potrditev kakovosti romana Fiamme nere in obenem priznanje založbi na vsedržavni ravni.

Slovesnost s podelitivjo nagrad bo potekala v soboto, 11. septembra, v gledališču Odeon v Latisani.

Izšla je Mladika 6-7

Mladika z zaporedno številko 6-7 je v dobršnem delu posvečena obeležitvi 30-letnice slovenske osamosvojitve. Obširna rubrika zajema ekskluzivne zapise, in sicer pričevanje predsednika slovenske vlade Janeza Janše, ki poudarja pomen zamejstev in Slovencev po svetu v procesu osamosvajanja, zapis predsednika prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojzeta Peterleta, pogovor, ki ga je Erika Jazbar opravila z nadškofom Antonom Stresom, ter pogovor z novinarjem in političnim analitikom Petrom Jančičem.

Ob pomembni obletnici sta se oglasila tudi bivši južnotirolski parlamentarec Michl Ebner in nekdanji poslanec iz Doline Aoste Luciano Caveri, ki sta bila pred tridesetimi leti solidarna do slovenskega naroda. Svoje doživljanje osamosvojitve med Slovenci v ZDA objavlja tudi Mira Kosem iz Clevelanda, ki s svojim pričevanjem sodeluje pri razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju Vtisi 30. Spomini Slovenk in Slovencev po svetu. Namesto uvodnika je objavljena pesem Ljubke Šorli Čudež rojstva, ki jo je goriška pesnica napisala ob doživljanju razglasitve neodvisnosti. Zanimiva je tudi objava sporočila udeležencev srečanja kulturnih revij Primorske leta 1988 v Tupelčah.

O nevarnosti sodobnih ideologij piše Roman Globokar v rubriki Oseba in družba. V rubriki Ekologija je tokrat govor o onesnaževanju, ki povzroča umiranje in manjšanje števila čebel, krivolov pa ogroža predvsem divje živali na afriški celini.

V rubriki Naš utrip se predsednica Radijskega odra Maja Lapornik spominja 75-letnice delovanja te umetniške in kulturne dramske ustanove.

V literaturi sta objavljena kratka zgodba Petre Štern Če slučajno sanjam, ne me zbuditi, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 49. literarnem natečaju Maladike, in cikel pesmi Eve Kumperger Namesto tvojih rok, ki je bil na natečaju priporočen.

V rubriki Naša šola Elisabetta Kovic piše o spreminjaju narodnostnega sestava šolske populacije na slovenskih šolah v Italiji.

V rubriki Prebrali so za vas sta objavljeni recenzija Nike Čok o knjigi Maje Smotlak O črnem ptičku in beli ptičici ter ocena knjige Davida Stafforda o službi SOE, ki jo je napisal pokojni britanski novinar John Earle.

V rubriki Zgodovina Igor Omerza piše o velikanih slovenske osamosvojitve in UDBI, Mira Cencič o začetku partizanskega odpora na gornjem Vipavskem in koncu Vojkove čete, Magda Rodman pa o Alešu Sorti, borcu nanoške bitke.

Kulturno so naravnane zadnje strani, v katerih Mojca Polona Vaupotič piše o slikarskem svetu Nikolaja Omerse in »klubu neodvisnih«, Franc Križnar o primorskem pianistu in čembalistu Luci Ferriniju, Magda Jevnikar o likovnem oblikovalcu Fabiu Smotlaku.

Mitja Petaros je avtor članka o 25-letnici Slovenskega zamejskega numizmatičnega društva Janeza Vajkarda Valvasorja.

V osrednjih straneh revije so novice Antene iz zamejstva in zdomstva ter novičke o sveže tiskanih knjigah.

V mladinski prilogi Rast Jakob Tul v uvodniku piše, zakaj je konec šolskega leta vedno tako stresen, predstavlja se nov odbor Slovenskega kulturnega kluba, Luna Callin in Irena Gruden sta se pogovorili s strastnima popotnicama Tanjo Zorzut in Saro Terpin, Karin Mosetti pa s psihologinjo in psihoterapevtko Ester Ferletič o vplivu koronakrize na duševno zdravje mladih. Objavlja se tudi zapis o fotografski delavnici, ki jo je vodil Štefan Grgič.

Mladiko lahko berete na spletni povezavi: http://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-06s.pdf

Zahvala in voščilo ministrice dr. Helene Jaklitsch ob 30. obletnici samostojne Slovenije

Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je zahvalila vsem, ki so v teh dneh čestitali Republiki Sloveniji ob 30. obletnici njene samostojnosti. ” Spoštovani, najlepša hvala za vaše čestitke in lepe besede ob 30. obletnici samostojne Slovenije.
Imeti svojo domovino je bil sen vrste generacij naših prednikov in so tudi danes sanje mnogih narodov, po številu tudi mnogo večjih kot je slovenski. Zato je prav, da smo ponosni in hvaležni vsem tistim, ki so in ste pri tem pomembno pripomogli.”

Ob tej priložnosti je ministrica dr. Helena Jaklitsch pripravila posebno voščilo.

Naj bo celotno leto, leto praznovanja. Naši Slovenij pa še na mnoga, mnoga desetletja!

Da ne pozabimo, v soboto še enkrat prisrčno povabljeni v Ribnico na prireditev Dobrodošli doma 2021, ki letos nosi naslov “Sloveniji za 30 let”, da tudi na ta način skupaj proslavimo rojstni dan naše Slovenije.

Prijazen pozdrav,

Odnosi z javnostmi – Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

PRAZNOVANJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA ZAVETNIKA Z AVSENIKI

Praznovanje godu farnega in občinskega zavetnika Svetega Urha, bo letos v Dolini pri Trstu obeleženo z dvema osrednjima dogodkoma in sicer z bogoslužjem in posbenim kulturnim programom. Praznovanje se bo začelo v nedeljo 4. julija ob 19.00 uri s slovesno ustanovno mašo na čast Svetemu Urhu v dolinski prafarni cerkvi sv. Urha škofa. Po bogoslužju se bo kulturni program predvideno ob 20.00 uri nadaljeval  na cerkvenem obzidju, kjer bodo odkrili in blagoslovili spominsko obeležje ob 70. obletnici začetka gradnje porušenega dolinskega zvonika. Višek praznovanja pa bo dogodek doživel s koncertom originalnega Hišnega anambla Avsenik iz Begunj na Gorenjskem, s katerim želijo organizatorji proslaviti tudi 30. obletnico slovenske države.

Ohranjanje običajev

Praznovanje svetega urha je najstarejši dokumentiran praznik na ozemlju dolinske občine, čigar prve omembe segajo v leto 1263. Svetemu Urhu, ki je umrl 4. julija leta 973 in je bil kanoniziran v svetnika na obletnico dneva svoje smrti leta 993 so v dolini posvetili obstoječo plebanijsko cerkev že na koncu 12. stoletja. Po vsej verjetnosti ima zasluge, za širjenje čaščenje sv. Urha v naših krajih grof Ulrich Sempt – Ebersberg iz bavarske, tast Istrskega grofa Vecelinota in stari oče po materini strani Azike, ki je bila dobrotnica tržaške cerkve. Grofa Ulricha Sempt – Ebersberga je sv. Urh augsburški tudi krstil ob rojstvu. Po drugi strani pa imamo v tistem obdobju, ko so gradili novo dolinsko cerkev tudi dva tržaška škofa, ki sta tkovala prijateljske odnose s svetnikom. To sta škofa Starchand (933-966) in Reginold (966-991) oba iz Eichstäta.

Praznovanja Svetega Urha so v dokumentiranih virih zelo dobro opisana in na podlagi teh se ve, da se je v Dolini vsakega 4. julija odvijal veliki semenj v prisotnosti tržaškega škofa in najvišjih predstavnikov oblasti iz Trsta in ob tej priložnosti je škof izvajal tudi sodno oblast.

Spominsko obeležje zvoniku

Letos mineva natanko sedemdeset let, od začetka gradnje porušenega dolinskega zvonika. Na pobudo podjetnika Marjana Gropajca in dolinske župnije bodo med slovesnostjo odkrili spominsko obeležje vaščanom, ki so zaslužni za izgradnjo novega zvonika, ki krasi osrednji kraj dolinske občine. Zaslužni vaščani so Mario Gropajc, Jože Pangerc, Jožef Smotlak in Franc Krmec.

 Stari cerkveni zvonik se je prvotno nahajal na desni strani glavnega cerkvenega pročelja in je prvič omenjen že leta 1359. Leta 1790 je dolinski dekan odredil gradnjo novega, 26 metrov visokega zvonika, ločenega od cerkvene stavbe. Gradnjo stolpa, ki se je zaklljučila leta 1792 so finančno podprli domačini in cesarska dvorna komora v Grazu. Stari zvonik so porušili, zvonove iz 17. stoletja so namestili v novi zvonik in obenem so obnovili še notranjost cerkve.   

Med ihto prve svetovne vojne, je v noči 26 marca 1918 mogočna strela med nevihto trčila v zvonik in ga do tal porušila. Na cerkvenem obzidju je bil postavljen nadomestni zvonik. Sedanji stolp je bil sezidan šele leta 1953 med Zavezniško upravo Tržaškega svobodnega ozemlja. Zvonik je visok 33 metrov in ima tri zvonove posvečene Sv. Urhu, Sv. Martinu in Blaženi Devici Mariji.

Hišni ansambel Avsenik

Po odkritju spomenika bo na obzidanem prostoru pred cerkvijo na vrsti slovesni koncert ob 30. obletnici slovenske države, ki ga z dolinsko župnijo prirejata krovna organizacija SSO (Svet slovenskih organizacij) in Srednjeevropski inštitut Josipa Pangerca iz Doline. Avsenikova glasba je v Dolinski občini še zelo občutena, saj je Ansambel bratov Avsenik prvič nastopil na dolinski Majenci že leta 1953.

Slavnostna govornika bosta predsednik Sveta Slovenskih organizacij gospod Walter Bandelj in predstavnik ministrice dr. Helene Jaklitsch, gospod državni sekretar dr. Dejan Valentinčič.

Na dogodku sodeluje tudi pritrkovalska skupina Turn iz sosednje župnije Mačkolje. Na prireditvenem prostoru bodo razstavljena umetnostna ročna dela članov domačega društva Hopla, ki ga sestavljajo ljubiteljski umetniki. Udeleženci se za rezervacijo mest lahko predhodno najavijo na e-mail naslovu: info@dolina-pieve.eu , ali na telefonski številki (+39) 040 9654540.

Naj živi Slovenija!

Pozdrav predsednika SSO Walterja Bandlja na sprejemu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Gorici ob 30. letnici slovenske samostojnosti.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je v sredo, 23. junija, na skupnem goriškem trgu Transalpina / Evropa v Gorici namenil svoj pozdrav vsem, ki so se udeležili sprejema, ki ga je ob praznovanju 30. obletnice slovenske samostojnosti priredil Generalni konzulat Republike Slovenije.

Spoštovana

župana občine Gorice in Nove Gorice Rodolfo Ziberna in Klemen Miklavič,

cenjeni predsednik republike Slovenije Borut Pahor,

cenjeni predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga,

spoštovana ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch,

dragi župani iz Goriške, Tržaške in Benečije,

spoštovani slovenski podžupan iz Celovca Alojz Dolinar,

vsi ostali gostje, prav lep pozdrav.

Po simbolnemu padcu berlinskega zidu, je bil tudi slovenski narod pripravljen na spremembe, saj se je s široko podporo in enotnostjo odločil, da želi demokratično in samostojno državo. Zmaga demokratične koalicije DEMOS je Slovence popeljala do odcepitve od enopartijskega sistema na plebiscitu za neodvisnost, nato do razglasitve samostojnosti, do zmage v desetdnevni vojni ter do uresničenja pravice naših ljudi do samoodločbe. Plebiscit je dokazal, da naš narod želi demokraticno državo ter njeno prihodnjo vključitev v evropske in zahodne mednarodne povezave. 

Odprla so se vrata v zahodni svet, katera so republiko Slovenijo pripeljala v Evropsko unijo in Nato. Prav pri tem spomeniku, kjer danes proslavljamo 30-letnico samostojnosti imamo te lepe spomine.

Cenjeni predsednik Borut Pahor Vi, ki predstavljate našo matično državo Slovenijo, ste 13. julija prejšnjega leta s predsednikom Republike Italije, Sergiom Matarello, dosegli dva pomembna dogodka. Vrnitev Narodnega doma slovencem ter obisk šohta in spomenika bazoviških junakov. 

Stisk rok med predsednikoma dveh sosednjih republik, je izrazita evropska ikona, ki kaže ne velik prijateljski odnos med državama.

Prav tako lahko poudarimo prijateljski odnos, ki ga dnevno gradimo s predsednikom avtonomne dežele furlanije julijske krajine Massimilianom Fedrigo.

Ta mozaik, ta trg Trg Evrope, Trg Transalpine, sta simbola goriškega sodelovanja, ki je zelo razvidno pri županih Nove Gorice in Gorice Klemenu Miklaviču in Rodolfu Ziberni. Temu priča tudi pridobitev skupnega naslova Evropske prestolnice kulture, ki je izjemno darilo za ta prostor.

Ob zaključku pa še majhen kamenček, ki pa je za nas Slovence v Italiji zelo pomemben. Nepozabaljivi 26. člen zakona 38 iz leta 2001, in sicer olajšano zastopstvo oziroma izvolitev slovenskega poslanca v italijanski parlament. Ne moremo več čakati na strankarske odločitve in darila nekaterih strank. Če italijanska manjšina v Sloveniji in na Hrvaškem, nemška manjšina na Južnem Tirolskem in francoska manjšina v Dolini Aosti imajo zagotovljeno zastopstvo, zakaj je nimamo tudi mi Slovenci, ki živimo v tej Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini.

Omenjeni duh sodelovanja, naj bo torej prisoten tudi pri prizadevanjih za slovenskega izvoljenega predstavnika v parlamentu Republike Italije. 

Naj živi Slovenija, ob prižigu 30. svečk!

Naj živi obmejno in bilateralno sodelovanje!

Naj živijo narodi združeni v skupnem evropskem domu!

Animirane manjšine

Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) vabi na predstavitev projekta Animirane manjšine: Animirani filmi kot didaktični pripomoček in informativna srečanja o narodnih manjšinah v Avtonomni deželi Furlaniji ‐ Julijski krajini ob 20. obletnici odobritve Zakona št. 482/1999, ki bo v torek, 29. junija 2021, ob 17.30 na aplikaciji ZOOM.

V okviru projekta Minoranze animate / Animirane manjšine, financiranega iz javnega razpisa Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine ob 20. obletnici odobritve Zakona št. 482/1999 o varstvu jezikovnih manjšin v Italiji, je SLORI poskrbel za pripravo štirih kratkih animiranih filmov, namenjenih širjenju informacij o narodnih manjšinah v Evropi in deželi Furlaniji – Julijski krajini, s posebnim poudarkom na Slovencih v Italiji. Poleg SLORI-ja sta pri projektu sodelovali tudi organizaciji drugih dveh uradno priznanih jezikovnih skupnosti v FJK: in sicer Furlansko filološko društvo / Societât Filologjiche Furlane “Graziadio Isaia Ascoli” za furlansko skupnost in Kulturno društvo “Fulgenzio Schneider” iz Saurisa za nemško govorečo skupnost.

Vabimo vas, da na dan predstavitve nekaj minut pred začetkom kliknete na spodnjo povezavo:

https://us06web.zoom.us/j/86041409111?pwd=WVBsNFRFRnVYYXVtVnVJTlBhUktjZz09

ID: 86041409111  Geslo: 846709

Srečanje bo v italijanskem jeziku.

Toplo vabljeni!

Demokratična Slovenija odločilna vplivala k odobritvi zaščitnega zakona 38/2001

30 let slovenske države je obletnica, ki jo tudi Slovenci v Italiji globoko čutimo. Jubilej ustanovitve Republike Slovenije je namreč priložnost za razmislek o občutku pripadnosti slovenskemu narodu tudi tistih skupnosti, ki ne živijo v matični državi. 

Zgodovinski podvig ob razkroju nekdanje skupne države Južnih Slovanov je pripeljal Slovence do svoje samostojne države po več kot tisoč letih. Zgodovina ni bila namreč do Slovencev prizanesljiva, še zlasti ne prvi polovici dvajsetega stoletja z dvema svetovnima vojnama in fašističnim raznarodovalnim nasiljem, kar smo globoko občutili tudi Primorci. Boleče posledice narodne razklanosti med drugo svetovno vojno so se globoko usidrale v narodno tkivo, ki jih doživlja tudi danes. Med letoma 1990 in 1991 pa je srečno obdobje, ki ga je Boris Pahor definiral kot »slovenska svatba«, ustvarilo pogoje za enotnost vseh Slovencev. Ravno ta enotnost je omogočila hiter in uspešen razplet trenj in napetosti. Kljub vsemu so bili za to zgodovinsko dejanje potrebni oborožena obramba in žrtve, ki se jih gre spominjati z največjim spoštovanjem. 

Enotnost, ki temelji na spoštovanju različnosti, je danes morda neaktualen pojem, saj velika različnost pogledov težko pripelje do enotnosti, kar je občutiti tudi v slovenskem političnem kontekstu. Izrazita neenotnost Sloveniji škodi in ne koristi ter ni v pomoč Slovencem, ki živimo zunaj slovenske države.

Slovenska narodna skupnost v Italiji je iz marsikaterega vidika različna. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij odražata različnost slovenske populacije na zahodnem delu slovenskega narodnega prostora. Nekatere vrednote, tako nazorske kot katoliške oz. laične, sta temelja posebne različnosti naše skupnosti, ki se pa pretvarja v še manjše identitetne tvorbe. Vplivi okolja in zgodovine spreminjajo predvsem pri mlajših generacijah tudi sam pojem narodnosti, saj se ponekod odraža v obliki hibridnih identitet, ki pa so vedno vključevalne in omogočajo slovenskemu narodu, da še bolje zadiha s polnimi narodnimi pljuči, kot bi rekel Cankar z mislijo na Trst.

Prepričani smo pa v dejstvo, da smo znali skupaj ob vseh težkih mejnikih zadnjih trideset let SKGZ in SSO ovrednotiti našo različnost in jo nadgraditi v enotnost in s tem uspešno odgovoriti na izzive, ki so se pojavili v tem tridesetletju. V tem smislu smo lahko mladi slovenski državi hvaležni, ker je do Slovencev, ki živimo v zamejstvu in po svetu, vzpostavila nov odnos, na podlagi katerega se lahko vsi počutimo enakovredni sinovi iste matere.

Enotnost nas je zaznamovala že leta 1991, ko sta obe krovni organizaciji brezpogojno podprli in se radostno veselili ustanovitve nove države. Prepričani smo, da je demokratična Slovenija odločilno vplivala na odobritev zaščitnega zakona leta 2001 in pripomogla, da smo si segli v roke ter s skupnimi očmi zrli v vstop Slovenije v Evropsko unijo, še bolj pa leta 2007 praznovali zgodovinski padec meje. Tovrstnih mejnikov je veliko: še posebno gre podčrtati leto 2020, ko nas je stoletnica požiga Narodnega doma združila in smo skupno dosegli dogovor za vrnitev te simbolne in zgodovinske stavbe. Poklon dveh predsednikov pri dveh s pomenikih v Bazovici je temu zgodovinskemu dnevu dal še poseben pečat. Prav tako smo z največjo srečo enotno praznovali imenovanje dveh Goric za evropsko prestolnico kulture leta 2025.

Trideset let slovenske države je priložnost, da se veselimo trenutka enotnosti in da z optimističnim pogledom zremo v prihodnost slovenskega naroda. Prihodnost, ki naj temelji istočasno na pluralnosti in na vrednotah, ki nas združujejo, kot so zavest pripadanja slovenskemu narodu z njegovimi najosnovnejšimi izrazi. Med temi so prav gotovo jezik, kultura in umetnost, vrednote odporništva in demokracija, gospodarski razvoj in socialna pravičnost ter vera v polnopravno sobivanje različnih narodov pod skupno evropsko streho, ki nas povezuje. 

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij praznujeta s Slovenijo in želita slovenski državi še veliko uspehov tako na mednarodnem področju kot tudi na domačih tleh v naslednjih desetletjih. Ob tem pa usmerjata skrb za najmlajše slovenske rodove v enotnost, ki naj temelji na spoštovanju različnosti. Posebno voščilo za uspešno in učinkovito delo obe krovni organizacij izrekata Republiki Sloveniji ob istočasnem začetku predsedovanja Svetu Evropske Unije.

Trst, 23. junija 2021

Jezik na klik

Spletna orodja za slovenščino v Italiji

Centralni urad za slovenski jezik, ki deluje v sklopu Dežele FJK, je v sodelovanju s SLORI-jem predstavil v četrtek, 17. junija 2021, jezikovni portal jeziknaklik.it. Gre za zelo pomembno in uporabno pridobitev za ovrednotenje slovenskega jezika. Spletna stran je uporabna za vse, ki se vsakodnevno srečujejo z jezikovnimi zagatami. Ne gre pa za dokončano celoto, saj uporabnost te strani je prav tem, da jo bodo vedno dopolnjevali in nadgrajevali, kar bo jezikovni portal obogatilo, da bo stalno aktualen glede na jezikovne potrebe.

Na četrtkovi spletni predstavitvi, ki jo je povezovala prevajalka Laura Sgubin, je na začetku spregovoril deželni odbornik Pierpaolo Roberti, ki je v deželnem odboru pristojen za manjšinske jezike. Odbornik Roberti je podčrtal pomembnost prisotnosti jezikovnih manjšin v FJK, ki tvorijo temelj statutarne posebnosti dežele. Za njim so zamisel, priprave in uresničitev jezikovnega portala predstavili vodja Centralnega urada za slovenski jezik Laura Sgubin, ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic, jezikoslovca Damjan Popič in Matejka Grgič.

Med predstavitvijo je bilo tudi podčrtano zelo koristno sodelovanje s pokrajino Bocen na ravni ovrednotenja jezikovnih raznolikosti.

Nov jezikovni pripomoček je navdušeno pozdravil tudi predstavnik Raziskovnalnega inštituta Fran Ramovš.

Spletni jezikovni portal lahko obiščete na http://www.jeziknaklik.it/

Četrtkovo predstavitev si lahko ogledate na spodnji povezavi:


Ministrica Gelmini sprejela SSO in SKGZ

Predsednika krovnih orgnizaciji Walter Bandelj (SSO) in Ksenija Dobrila (SKGZ) sta bila danes dopoldne na obisku pri ministrici za deželne zadeve Marijistelli Gelmini. Bil je to prvi sestanek z ministrico, ki ima pomembne pristojnosti na področju izvajanja zaščitne zakonodaje.

Bandelj in Dobrila sta ministrico Gelminijevo seznanila z vprašanjem delovanja vladnega omizija, ki od ustanovitve naprej nima nekega stalnega delovanja. Čeprav je ta kritičnost vezana na stabilnost vlad, ja pa vseeno pomembno, da se poišče rešitev, saj je drugače učinkovitost pod vprašanjem in to vpliva tudi na izvajanje vseh tistih določil, ki so predvidene v zaščitni zakonodaji.

Ministrica Gelminijeva je prisluhnila še drugimi pomembni tematikam. Prvo na vrsti je bilo vprašanje slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu oziroma izvajanje člena 26 iz zaščitnega zakona 38/2001. Ta predvideva olajšano obliko izvolitve slovenskega parlamentarca v obeh vejah parlamenta. Vendar vse od leta 2001 je izvajanje omenjenega člena ostalo na mrtvi točki. Med pogovorom o tej temi, ja bila izpostavljena tudi odlična rešitev, ki jo je Slovenija uvedla za italijansko manjšino, tako da je predstavništvo zapisala v samo ustavo in je mesto za italijanskega poslanca v Državnem zboru zagotovoljeno.

V nadaljevanju sta se predstavnika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji dotaknila še vprašanj obnove konvencije RAI za slovenske informativne oddaje in programe ter slovenskega šolstva. Ministrici je bilo predlagano tudi, da bi se sestala s slovensko ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch.

Predstavitev knjige “Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca” Dušana Jelinčiča

Od 15. do 18. junija bo v Novi Gorici potekal knjižni sejem Mesto knjige. Pri Ravnikarjevi maketi na Bevkovem trgu bo med 15. in 21. uro na stojnicah svoje knjige razstavljalo več kot 20 založb. Sejma se bosta pri skupni stojnici udeležili tudi Založba Mladika in Goriška Mohorjeva družba, ki bosta ponudili izbor najnovejši knjižnih del. V sklopu spremljevalnega programa, ki poteka na temo večjezičnosti, je v torek Dejan Valentinčič v pogovoru z Renatom Podbersičem in Eriko Jazbar predstavil svojo monografijo Medetnična integracija v lokalnem okolju, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družvi. V sredo, 16. junija, ob 19. uri pa bodo predstavili zadnje delo Dušana Jelinčiča, ki je izšlo pri založbi Mladika, in sicer roman o TIGR-u in o očetu Zorku Jelinčiču z naslovom Šepet nevidnega morja, dnavajst tablet svinca. Z avtorjem se bo pogovarjala urednica Nadia Roncelli.

Jezik na klik

Centralni urad za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) vabita na predstavitev portala Jezik na klik: spletna orodja za slovenščino v Italiji, ki bo v četrtek, 17. junija 2021, ob 11.30 na aplikaciji ZOOM.

Nov digitalni izdelek je rezultat večletnega sodelovanja med Centralnim uradom za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine in Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI). Novo spletišče Jezik na klik (www.jeziknaklik.it) ponujamo v uporabo različnim javnostim kot dinamično in stalno posodobljeno orodje za pisanje in prevajanje besedil, ki črpa iz terminološko preverjenih podatkovnih baz. Zbrani jezikovni viri in pripomočki temeljijo na spodbujanju ustrezne strokovne rabe slovenščine v javni upravi in pri drugih javnih govornih položajih na območju slovenske poselitve v deželi FJK. Na enem spletnem mestu bodo tako odslej na voljo nova in že preverjena jezikovna orodja, ki nastajajo v sodelovanju med navedenima institucijama.

Vabimo vas, da na dan predstavitve nekaj minut pred začetkom kliknete na spodnjo povezavo:

https://zoom.us/j/98322285096?pwd=ZURxbWJqT0djbmlDY0VjdWVZWDY5Zz09

ID: 983 2228 5096 Geslo: 702403

Toplo vabljeni!

POVABILO K MOLITVI ZA SLOVENIJO OB 30- LETNICI SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE

25. junija 2021 – na dan državnosti – bomo obhajali 30- letnico slovenske države in ob tej priložnosti želimo ponovno povezati v molitvi in postu vse Slovence, da bi se v skupni molitvi zahvalili za našo samostojno državo in da bi prosili božjega varstva in blagoslova za našo domovino. Zaradi epidemije bomo spomine na ta edinstveni zgodovinski dogodek za naš narod praznovali ob upoštevanju ukrepov, ki nam jih diktira epidemija Corona virusa in bolezen COVID19. Ob uporabi možnosti, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija, se bomo pod geslom »K skupnemu Izviru« v molitvi lahko povezali tisti, ki živimo doma in Slovenci v zamejstvi in izseljenstvu in bomo skupaj prosili za naš narod in domovino.

Zato ponovno vabimo vse Slovence – tako doma kot tudi po svetu in vse sodržavljane, da se s hvaležnim spominom na edinstveni čas pred tridesetimi leti in s prošnjo za domovino Slovenijo povežemo v molitveni devetdnevnici pred dnevom državnosti. V času devetdnevnice, ki bo potekala od 16.06.2021 do 24.06.2021 in zlasti v 24 urah molitve in posta za domovino, ki bodo od ponedeljka 21.06.2021 od 18.00 ure do torka 22.06.2021 do 18.00 ure, Bogu skupaj izročimo našo domovino ter zanjo in njene ljudi molimo in prosimo Božjega varstva in blagoslova, ki ga v teh časih še kako potrebujemo. Kot v mesecu decembru, ko smo obhajali 30-letnico plebiscita, bo tudi tokrat molitev potekala preko spleta: www.youtube.com/druzinamedia

Prav vsak se lahko pridruži v molitvi povezanemu občestvu in na ta način lahko vsak doda kamenček v molitvenem mozaiku, ki ga bomo naši domovini ponovno poklonili ob njenem prazniku.

V času devetdnevnice povabljeni, da se v duhu povežemo po župnijah, družinah, skupnostih in občestvih in skupaj molimo za našo domovino. Vsako jutro se bomo ob 5.00 povezali v živi rožni venec, ki ga bomo molili tudi preko valov Radia Ognjišče.

Ponovno vabimo različne katoliške organizacije, gibanja in skupnosti doma in po svetu, da se nam pridružite v tej molitveni verigi.

MOLITEV ZA DOMOVINO OB 30-LETNICI SLOVENSKE DRŽAVE

Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije slavimo tvojo dobroto.

Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in varstvo.

Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz njih živimo in rastemo.

Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in ustvarjalni pogum!

Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, kar ogroža naše telesno, duševno in duhovno zdravje.

Mati Marija in sv. Jožef, izprosita milost našim družinam, da bodo odprte za življenje in šole ljubezni za nove rodove.

Amen.