Tiskovno sporočilo Sveta slovenskih organizacij
V teh dneh leti na SSO kar nekaj očitkov. Govori se o stopicanju na mestu, o potrebi po dogovarjanju in sodelovanju, o učinkovitosti in še bi lahko naštevali. Res je, veliko skupnega dela in izzivov spada v odgovornost krovnih organizacij. Lahko bi govorili o političnem zastopstvu Slovencev v Italiji, o Narodnem domu, o šolstvu v Kanalski dolini, o jezikovni politiki slovenske narodne skupnosti v Italiji in o veliko drugih temah. Zaradi večje preglednosti in jasnosti pa se bomo opredelili na paradigmatični primer, ki zadeva sejo Posvetovalne komisije za Slovence pri Deželi Furlaniji julijski krajini in nazorno prikazuje stanje duha v odnosih med krovnima organizacijama.
Primorski dnevnik je edini dnevnik Slovencev v Italiji in ga zato vsi prebiramo, ga bomo prebirali, smo ga podprli in ga bomo v bodoče, tudi ko se z njegovo vsebino v celoti ne strinjamo.
Primorski dnevnik je v letih 2011 dobival iz deželnega proračuna 300.000 € javnih prispevkov. Ko se je financiranje medijev s strani Predsedstva vlade Republike Italiji zataknilo, sta krovni organizaciji priskočili na pomoč tako z dogovarjanjem pri najvišjih vladnih predstavnikih v Rimu kot s finančno pomočjo iz deželnega proračuna, ki je bila s privoljenjem Posvetovalne komisije zvišana od tedanjih 300.000 do sedanjih 900.000 €. To je bistveno pripomoglo k ohranitvi dnevnika. Ta je ponovno zaživel v minulih letih, ko je Predsedstvo italijanske vlade končno stabiliziralo finančno pomoč dnevnikom in na poseben način obeležilo vlogo manjšinskega tiska. Začelo se je novo razvojno obdobje in leta 2016 je bilo najeto posojilo višini 200.000 € za obnovo digitalnega sistema in prenovo programa za paginacijo časopisa. Postopek digitalizacije je stekel in obroki posojila so bili redno izplačani (31/12/2019 je v bilanci ostajalo v izplačilo samo še 22% posojila). V zadnjih treh letih je bilo nastavljenih več mladih časnikarjev, imenovan je bil novi odgovorni urednik in začela so se prenovitvena dela, za katera je družba PRAE pridobila deželna sredstva v višini 500.000 €. Kljub vsem investicijam in finančno zahtevnim posegom pa je bil uspeh v zadnjih treh letih vedno dober in so se letne bilance zaključile z dobičkom. Za to se SSO posebej zahvaljuje upravnemu odboru in njegovemu predsedniku Alešu Waltritschu, ki so znali učinkovito voditi podjetje. Upravičeno bi pričakovali, da je situacija rešena, pa se naenkrat pojavi zahteva, da v okviru Posvetovalne komisije podpremo prispevek za izdajo Primorskega dnevnika v barvah. Je v času pandemije Covida-19 to ena izmed glavnih prioritet slovenske narodne skupnosti v Italiji? Mar bo Primorski izgubil kakega bralca, če ne bo v celoti barvan?
Primorski dnevnik je v zadnjih treh letih vrnil deželi FJK preko 80.000 € sredstev, ker je bilanco zaključil z dobičkom. Tako predvideva deželni pravilnik za dodelitev javnih prispevkov. Ali je res nujno dodatno financirati tako ustanovo ali pa stoji za tem kaka druga tema? Zakaj se je problem barvane izdaje Primorskega dnevnika pojavil ravno v trenutku, ko je družba Edigraf kupila nov stroj, ki omogoča barvano izdajo full-color? Mar bo morala cela skupnost stati za izbirami podjetja, ki je privatno in zasleduje privatne interese? Mar moramo vsi stopicati za SKGZ, ker nas bodo drugače obtožili, da stopicamo na mestu?
SSO se s tako logiko ne more in noče strinjati! Zato smo to tudi izrazili na Posvetovalni komisiji.
Pri SSO smo prepričani, da so sodelovanje, čut odgovornosti in smisel za prioritete temeljnega pomena za vsako organizirano skupnost. Komunikacija pa ne sme biti pristranska, nepopolna in pogojena od interesov, ki ne izhajajo iz potreb narodne skupnosti, ampak so izraz čisto navadnih privatnih gospodarskih logik.
SSO je v liniji s svojo dolgoletno demokratično tradicijo, ki temelji na pluralnosti in demokratični konfrontaciji, pripravljen na dogovarjane, na iskreno soočanje in konstruktivno sodelovanje za skupno bodočnost, tako da bomo mlajšim generacijam prepustili ne samo »parole« o tem, kako so samostojni in neobremenjeni, ampak tudi razvito in v bodočnost vpeto slovensko narodno skupnost.
Še o marsičem bi bilo potrebno spregovoriti, še posebno o dolgi in zanimivi zgodbi okrog Narodnega doma v Trstu, o zajamčenem zastopstvu, o poučevanju slovenščine v Kanalski dolini in še o čem. A prepričani smo, da je forum za taka razčiščevanja iskreno in odkrito obojestransko dogovarjanje. Ponavljamo – iskreno – v imenu interesov celotne naše skupnosti.
Trst, 17. december 2020
