V petek dopoldne je nov goriški prefekt Raffaele Ricciardi sprejel predsednika obeh krovnih organizacij Ksenijo Dobrila (SKGZ) in Walterja Bandlja (SSO). V preteklih tednih sta se z prefektom Ricciardijem sestali tudi pokrajinski predsednici dveh krovnih organizaciji, tako da je bilo včerajšnji sestanek nadgradnja prejšnjih dveh in priložnost za pogovor o temah, ki presegajo pokrajinski okvir.
Glavna tema pogovora je bilo izvajanje zaščitnega zakona 38/2001 in uveljavljanje jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti. Na Goriškem je bilo marsikaj doseženo in pozna se, da se je pristop večinskega naroda in krajevne politike spremenil ter zavzel pozitiven odnos do ovrednotenja jezikovne raznolikosti mesta Gorice in pokrajine ob Soči. Skupna želja je, da se nadaljuje po tej poti ter se najde rešitev še za tista odprta vprašanja, kot je uporaba šumnikov na potnih listih in v novi digitalizaciji javne uprave. V tem smislu bi bilo zelo koristno sodelovanje s Centralnim uradom za slovenski jezik, ki deluje v sklopu Dežele FJK.
Na Goriškem je bilo v preteklih letih več pomembnih dogodkov, ki so pripomogli, da se vse bolj uveljavlja razmišljanje o razvoju skupnega čezmejnega prostora. Ustanovitev Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje je dalo temu pristopu operativni zagon, kljub težavam, ki so se sproti pojavljale. Postopna pridobitev prostorov v Trgovskem domu je še dodaten dokaz novih časov, ki so se začeli z demokratizacijo Slovenije. Krona temu procesu je bila decemberska uspešna kandidatura Nove Gorice in Gorice za skupno prestolnico kulture v letu 2025. V tistem letu bo prav gotovo ovrednotenje jezikovnih posebnosti goriškega prostora ena izmed najbolj upoštevanih dejavnikov kulturnega dogajanja dveh posoških prestolnic. Goriški Slovenci s svojo dolgoletno kulturno dediščino in svojim bogatim kulturnim delovanjem bodo gotovo med glavnimi protagonisti čez dobre tri leta.
Pogovor dveh predsednikov SSO in SKGZ z novim goriškim prefektom Ricciardijem se ni mogel izogniti vprašanju političnega predstavništva, tako na državni kot na krajevni ravni. Slovenska narodna skupnost je bila od samega začetka ustanovitve Republike Italije protagonist v političnem dogajanju. V tem smislu in ob upoštevanju političnih pravic, ki jih uživa italijanska narodna skupnost v Slovenije, morajo volilne reforme upoštevato to zgodovinsko danost. Pri tem ne gre pozabiti, da je prisotnost narodnih in jezikovnih manjšin glavna osnova za statutarno posebnost Avtonomna dežele Furlanije Julijske krajine.
Na koncu prijaznega in prijateljskega srečanja se je prefekt Ricciardi zahavlil obema sogovornikoma za izčrpen prikaz stanja slovenske narodne skupnosti na Goriškem in v širšem deželnem ter mednarodnem kontekstu. Izpostavil je prepričanje, da so tudi Slovenci prispevali svoj pomemben delež na številnih prodročjih in zaradi tega si zaslužijo, da jim država izkaže priznanje.
