Predsednika krovnih organizacij Ksenija Dobrila (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) sta danes naslovila dopis na slovensko senatorka Tatjano Rojc in jo opozorila na potrebo po spremembi čl. 10 iz zakona 38/2001, ki določa vidno uporabo slovenščine na javnih napisih in smerokazih.
Čl. 10 je namreč od leta 2005 brez finančnega kritja, kar je prav gotovo eden od vzrokov za počasno nameščanje dvojezičnih tabel na področju kjer živi slovenska narodna skupnost. To stanje je pokazal tudi referat, ki ga je pripravil SLORI med 3. deželno konferenco o varstvu slovenske jezikovne manjšine v FJK, ki je potekala 12. in 19. novembra letos. Prav zaradi tega sta predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO smatrala potrebno predlagat slovenski senatorki naj v parlamentu in pristojnih komisijah sproži postopek za spremembo čl. 10 v smislu, da bo spet deležen potrebnih finančnih sredstev, na katere bodo lahko računale javne uprave v FJK za vidno ovrednotenje slovenskih krajevnih imen.
Dopis senatorki Rojčevi:
V najinem prejšnjem dopisu z dne 19. novembra 2021, sva vam predlagala, da spričo izpostavljenih potreb s strani članov iz videmske pokrajine v posvetovalni deželni komisiji za slovensko jezikovno manjšino v FJK, posredujete pri ministrstvu za ekonomijo in finance za povišek sredstev, ki so določene na podlagi čl. 21 v zaščitnem zakonu 38/2001, tako da se postavka od 1.000 milijonov lir (kar znaša € 519.000,00.-) dvigne na € 1.000.000,00.- letno. Predlagala sva tudi, da se za finančne postavke, ki jih predvideva zaščitni zakon 38/2001 vključi letno ažuriranje fonda za slovensko manjšino na osnovi parametrov ISTAT.
V nedeljo, 28. novembra 2021, sva se preko medijev seznanila o sestanku s predstavniki videmske pokrajine, ki so še bolj poglobljeno obrazložili stanje njihovega teritorija in posledično podkrepili potrebe po zgoraj omenjeni zakonski spremembi.
Ker smo že pri vprašanju spremembe zaščitnega zakona, izkoriščava priložnost, da predlagava še popravek k čl. 10, ki zadeva vidno dvojezičnost oziroma uporabo slovenščine na javnih napisih in cestnih tablah. Omenjeni člen ima namreč časovno vezano finančno postavko na leto 2005 in so od takrat ne financira več.
Na 3. deželni konferenci o varstvu slovenske jezikovne manjšine v FJK je bilo izpostavljeno, kje vse primanjkujejo dvojezični napisi. Te bi jih morale javne uprave postaviti, vendar ne morejo črpati sredstva iz zgoraj omenjenega zakonskega člena, kar je večkrat tudi opravičilo (ali celo izgovor), da ostaja vse po starem oziroma enojezično. Zaradi tega bi bilo primerno, da se v prizadevanja za spremembo zakona 38/2001 vključi tudi popravek k čl. 10 in to z namenom, da se krajevnim upravam spet omogoči koriščenje sredstva za nameščanje novih dvojzičnih napisov in cestnih tabel.
Ostajava na razpolago za katerokoli pojasnilo, dodatne informacije in za nadaljevanje odličnega sodelovanja, ki označuje naše odnose.
