SSG in SLORI na izvršnem odboru SSO

Stalna izmenjava informacij in dialog sta nujna v odnosu krovne organizacije do lastnih članic. Še posebno pa je to pomembno, ko gre za primarne ustanove, ki so skupne obema krovnima organizacijama Slovencev v FJK. V tem prepričanju sta v prejšnjih dneh potekali dve srečanji, ki jih je izvršni odbor SSO imel z vodstvoma Slovenskega stalnega gledališča (SSG) in Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori).

Na srečanju s SSG v Trstu, ki je bilo 22. marca in kjer sta bili prisotni predsednica Breda Pahor in upravna direktorica Barbara Briščik, ja bil razgovor usmerjen v prihodnost osrednje gledališke ustanove Slovencev v FJK. V kratkem bo sklican občni zbor SSG, v pripravi pa je tudi nov statut, ki ga je bilo potrebno urediti zaradi ukinitve Pokrajine Trst. Druge pomembne teme, ki so bile deležne pozornosti so zadevale izbiro vsebin, odnose z igralci ter upravnim in tehničnim osebjem, odnose z gledališko stvarnostjo v deželi FJK in Sloveniji ter nova določila, ki jih je potrebno spoštovati, da SSG lahko še naprej ohrani status stalnega gledališča. V naslednjih letih pa bo seveda pomembno, da bo SSG vedno bolj izraz slovenske narodne skupnosti v FJK, saj ima v tem smislu posebno poslanstvo, za katero je tudi bilo ustanovljeno.

Slovenski raziskovalni inštitut sta v torek, 11. aprila predstavila predsednica Sara Brezigar in ravnatelj Devan Jagodic. V sejni sobi goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž so si člani izvršnega odbora SSO najprej ogledali kratek video posnetek, nato pa je ravnatelj Jagodic podrobno predstavil delovanje SLORI-ja, njegove najbolj uspešne projekte in prihodnje načrte. Predsednica Brezigarjeva je bodoče delo inštituta osredotočila na tri primarna področja: pomoč pri ustvarjanju skupnosti med Slovenci v videmski pokrajini, sodelovanje s slovenskimi šolami ter stalna in večja pozornost do slovenskega jezika.

Po njenih besedah bo sodelovanje s šolo temeljilo na pripravi strokovnih jezikovnih pripomočkov za delo učiteljev in profesorjev, pozornost do slovenskega jezika pa se bo udejanjala v sodelovanju z drugimi slovenskimi ustanovami, kot se je že zgodilo pri jezkovnem poligonu, ki ga je organiziralo ZSŠDI. Oba predstavnika inštituta sta tudi izrazila upanje, da bo lahko s pomočjo SSO-ja prišlo do večjega poznavanja in širjenja celotne strokovne literature, ki je nastala v štirih desetletjih in je premalo izkoriščena.

Izvršni odbor SSO je imel tako še eno priložnost, da je lahko bolj od blizu spoznal delovanje in strukturno SLORI-ja. Razgovor pa se je precej osredotočil na potrebe Slovnecev v videmski pokrajini.

Izvršni odbor SSO bo v naslednjih tednih in mesecih nadaljeval s srečanji s še drugimi primarnimi ustanovami z namenom, da se sodelovanje in obojestransko informiranje še bolj okrebi in utrdi.

Gorica, 13. april 2017