SSO in SKGZ sta odgovorila deželnemu svetniku Stefanu Ukmarju

Lastna hvala, cena mala

Za našo narodno skupnost je zelo pomembno sodelovanje in ekipno delo. Nastopi, ki pretirano izpostavljajo zasluge posameznika, kot so bile bralcu servirane v članku v Primorskem dnevniku z dne 26. januarja letos (»Prispevki za sedeže slovenskih društev«), zavajajo in nas silijo v razmišljanje, da se je za nekatere volilna kampanja za naslednje deželne volitve že začela.

Deželni svetnik Stefano Ukmar si lasti vse zasluge, da je bilo v letih 2016 in 2017 dodeljenih našim organizacijam 1,5 milijona evrov za vzdrževanje sedežev športnih in kulturnih društev. Da smo imeli končno na razpolago več razpoložljivih sredstev, gre največja zasluga poslanki Tamari Blažinovi, ki je v Rimu dosegla sistemsko in gotovo financiranje v okviru zaščitnega zakona. Ko bi tudi na Deželi (kar sta krovni večkrat izpostavili) g. Ukmar dosegel podobno rešitev za več let prazni sklad, ki ga predvideva deželni zaščitni zakon, bi bili izredno veseli, predvsem naše organizacije in ustanove.

V članku deželni svetnik omenja srečanja na sedežu TPK Sirena, o katerem nisva bila seznanjena od nobenega od sodelujočih. Vprašanje, ki se nam poraja, je, ali je omenjeno srečanje legitimirano, da odloča o tako pomembnih izbirah. če so odločitve bile sprejete takrat, se upravičeno sprašujeva, čemu deželna posvetovalna komisija in čemu določeni pravno-formalni postopki, če se vse odloča na nekem zasebnem srečanju ob morjuč Kaj pa toliko opevana trasparentnostč

Sicer bi g. Ukmar lahko tudi omenil, da je pred meseci v uradu odbornika Torrentija prišlo do srečanja, na katerem smo sodelovali odbornik, slovenska deželna svetnika in podpisana. Ob tej priložnost je g. Ukmar predlagal, da bi Dežela izglasovala poseben zakon o Slovencih in morju, ki bi vseboval tudi finančno rešitev za TPK Sirena. To je bila njegova edina skrb, glede ostalih uporabnikov sedežev in njihovih stisk pa nismo zaznali z njegove strani kake posebne skrbi.

Večkrat iznešeni predlog, ki bi moral izhajati tudi iz zapisnikov sej deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, da bi del sredstev zaščitnega zakona (in iz deželnega sklada, ki je na žalost vedno prazen) namenili tudi za vzdrževanje in obnovo sedežev (kot je bilo za časa zakona za obmejna območja), je nastal pred nekaj leti prav na pobudo krovnih organizacij in njunih članicah. Vsakič so nam deželni predstavniki zatrjevali, da se omenjenih sredstev ne da uporabiti za vzdrževanje sedežev, ker so namenjena le kulturnim in umetniškim vsebinam. To piševa, ker se dobro zavedava, kolikšne so težave naših organizacij in društev glede vzdrževanja sedežev ob dejstvu, da tudi Republika Slovenija ne namenja pomoči v ta namen.

»Ker je bilo vloženih veliko prošenj, sem predlagal, naj se v ta namen dodeli še vsaj milijon evrov,« ugotavlja deželni svetnik. Zanimivo bi bilo vedeti, komu je to predlagal in če obstaja o tem kak zapis. Formalno se je to zgodilo na seji deželne posvetovalne komisije, ko smo predstavniki obeh krovnih organizacij predlagali tozadevno uporabo sredstev (sklep smo sprejeli na koordinaciji primarnih ustanov v Centru Bratuž v Gorici). Iz članka v PD pa zgleda, da je to storila ena sama oseba.

Toliko za popolno informacijo.

PS: seznam vseh prosilcev in dodeljena sredstva glede vzdrževanja kulturnih in športnih sedežev je vsem dosegljiv že nekaj tednov na spletni strani Dežele FJK.

Walter Bandelj

Rudi Pavšič

Primorski dnevnik, 28. januar 2017