V letu, ko obeležujemo trideseto obletnico slovenske samostojnosti in državnosti, je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pripravila Izjavo o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države. Ta dokument, ki povzema zaključke lanskega simpozija Slovenska sprava, je predsednik SAZU akademik Peter Štih predstavil javnosti v ponedeljek, 15. marca. Istega dne je bil o izjavi seznanjen predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Tema je zelo občutljiva, ker zadeva medvojne in povojne dogodke, ki so hudo prizadeli slovensko prebivalstvo ne glede na idejno ali versko prepričanje posameznikov in skupin. Dogajanje iz tega obdobja je v slovenski javnosti in tudi med Slovenci v zamejstvu in po svetu še vedno živo. Še vedno povzroča družbene in politične delitve, ki bi morale biti že zdavnaj presežene ali vsaj omiljene. Žrtve vseh strani bi morale prejeti dostojanstveno priznanje. Obravnava dogodkov pa bi morala preiti v strokovne zgodovinske okvire. V tem smislu razumemo, da se je SAZU kot osrednja slovenska kulturna in znanstvena ustanova spomnila na spravne dogodke izpred tridesetimi leti v sklopu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije.
Dokument SAZU Slovenska sprava – Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države, gre v smeri, da se delitve med Slovenci iz vojnih časov premostijo in to seveda na podlagi objektivne objave vseh dejstev, ki so se zgodile v tistem obdobju. Izjava SAZU je po mnenju SSO napisana zelo odgovorno in utemeljeno, zato predstavlja dokument, ki ga je treba pozdraviti in podpreti.
Še posebno si izjava SAZU zasluži našo podporo, ker se ujema z duhom in s cilji, ki jih najdemo v poročilu slovensko-italijanske mešane zgodovinske-kulturne komisije iz leta 2000. Pa tudi z dejanjem dveh predsednikov Republike Slovenije in Republike Italije, ki sta se 13. julija lani v Bazovici poklonila tako slovenskim bazoviškim žrtvam, ki so padle pod fašističnimi streli kot italijanskim žrtvam komunističnega nasilja.
Seveda ima vsakdo pravico in svobodo, da si o omenjenih zgodovinskih dogodkih ustvari svoje prepričanje in da ga izrazi. Razumemo in sočustvujemo s vsemi, ki so v vojnem času trpeli in izgubili svoje drage. Ne zdi pa se nam primerno, da se za potrjevanje osebnih prepričanj uporablja tragične dogodke, ki so se med 2. svetovno vojno zgodili izven Slovenije in v katerih Slovenci niso bili vključeni. Dokument SAZU namreč obravnava medvojno in povojno dogajanje med Slovenci in se ne opredeljuje do dogajanja v drugih delih Jugoslavije. Pa tudi je ne-elegantno izrabiti ta kontekst in časopisne rubrike za omalovaževanje slovenskih državnih predstavnikov.
Izjava SAZU se zaključi s sledečimi besedami, »S preteklostjo neobremenjeno družbeno sožitje je mogoče doseči le s prizadevanjem za resnico o medvojnih in povojnih dogodkih in z njihovim ocenjevanjem na podlagi občeveljavnih etičnih načel ter s pietetnimi in spominskimi dejanji, ki bodo namenjena vsem padlim, pobitim in umorjenim. Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče. S tem v popolnosti soglaša tudi Svet slovenskih organizacij in vabi slovenske organizacije v Furlaniji Julijski krajini, da izjavo SAZU tudi podprejo.
Trst, 25. marec 2021
