Statut

1. člen

Ustanovljeno je združenje Svet slovenskih organizacij – Confederazione delle organizzazioni slovene, izraz  raznolikih potreb in dejavnosti slovenskega prebivalstva v deželi Furlaniji Julijski krajini, v Italiji in v tujini, v nadaljevanju imenovano Združenje.

Združenje ne zasleduje dobičkonosnih ciljev.

2. člen – Sedež

Združenje ima sedež v Trstu v ul. del Coroneo 19 in podružnice v tržaški, goriški in videmski pokrajini.

Prenos sedeža v mejah iste občine ni statutarna sprememba; o tem lahko sklepa izvršni odbor.

3. člen – Cilji

Cilj Združenja je ohranitev in razvoj slovenske skupnosti v Italiji v vseh vidikih političnega, socialnega, kulturnega, športno-rekreacijskega, ekonomskega in znanstvenega življenja na temeljih pluralizma, demokratične zavesti, krščanskih vrednot in avtonomije.

Združenje sodeluje z organizacijami in ustanovami v Italiji, Sloveniji in tujini z mediji, srečanji, publikacijami, razstavami, raziskavami, kulturnimi izmenjavami in predavanji o različnih aspektih in problemih narodnostnih in etnično-jezikovnih skupnosti.

Združenje koordinira dejavnost organizacij in ustanov članic in zastopa njihove skupne interese v vseh forumih in na vseh ravneh.

Pospešuje ustanavljanje in delovanje društev, fundacij, ustanov, institucij, zadrug in družb. Posebno pozornost posveča potrebam na kulturnem, vzgojnem, športnem, socialnem, znanstvenem, sindikalnem, gospodarskem, rekreacijskem področju ipd., ter izseljenski problematiki tudi z neposrednimi pobudami.

4. člen – Člani

Člani Združenja so posamezna društva in federacije.

V Združenje se lahko včlanijo društva in institucije, ki so izraz slovenskega prebivalstva avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, ki imajo svoj sedež v Deželi, v drugih deželah Italije, v Sloveniji, v tujini in temeljijo na ideološkem pluralizmu in demokraciji.

Nove člane sprejema Izvršni odbor na podlagi pisne prošnje. Ob sprejemu jim Izvršni odbor določi status društva ali federacije.

Izvršni odbor odloča o izključitvi članov, ki delujejo v nasprotju s sklepi organov Združenja ali ko nesporno kršijo osnove, na katerih temelji Združenje.

Izključeni član ali nesprejeti prosilec se lahko pritoži na Svet.

5. člen – Organi

Organi združenja so:

  • Občni zbor
  • Svet
  • Izvršni odbor
  • Predsednik Izvršnega odbora
  • Nadzorni odbor
  • Razsodišče

Mandatna doba organov traja tri leta in odborniki so lahko ponovno izvoljeni.

6. člen – Občni zbor

Občni zbor je najvišji organ Združenja in se sklicuje vsaka tri leta.

Občni zbor, v rednem ali izrednem zasedanju, skliče Predsednik IO. Skličejo ga lahko tudi Izvršni odbor, Nadzorni odbor ali ena tretjina članov.

Sklicanje, ki mora vsebovati dnevni red, se opravi vsaj 14 dni pred zasedanjem s pismom članom, z oglasom na sedežih in v sredstvih javnega obveščanja.

Občni zbor vodi predsednik, ki ga prisotni delegati izberejo iz svoje srede.

Občni zbor imenuje tajnika, ki vodi zapisnik.

Vsak član ima pravico do treh delegatov. Federacije imajo pravico do šestih delegatov; društva in institucije, ki so včlanjene v druge krovne organizacije, imajo pravico do  treh delegatov. Društva, ki delujejo na podobnih področjih (kultura, šport, itd.), se združujejo v federacije, če se ne vklučijo v federacije, imajo pravico do enega delegata.

Člani morajo sporočiti Izvršnemu odboru imena svojih delegatov vsaj tri dni pred Občnim zborom.

Za organe Združenja lahko kandidira tudi nedelegat.

Na Občnem zboru se običajno glasuje z dvigom roke ali kakor odloči Občni zbor.

Volitve organov so tajne; potekajo s pomočjo treh skrutinatorjev, ki so izvoljeni med delegati na občnem zboru. Dovoljena so pooblastila. Vsak delegat ima en glas in največ eno pooblastilo drugega delegata.

Občni zbor je lahko reden ali izreden.

Redni občni določa programske smernice Združenja in izvoli vse organe, razen Predsednika IO.

V prvem sklicanju Občni zbor sklepa z navadno večino in ob prisotnosti večine delegatov. V drugem sklicanju, vsaj eno uro po prvem, pa z navadno večino in ob prisotnosti vsaj ene petine delegatov.

Izredni občni zbor  sklepa o spremembah statuta in o razpustu Združenja.

Za odobritev sprememb statuta je potrebna prisotnost večine članov in morata za spremembe glasovati vsaj dve tretjini prisotnih delegatov.O razpustu Združenja odloča s tričetrtinsko večino delegatov ob prisotnosti večine članov.

V primeru razpustitve Združenja odloča o namembnosti njegovega premoženja Občni zbor. Premoženje  mora preiti sorodnim organizacijam, ki delujejo v korist  slovenske narodne skupnosti.

7. člen – Svet

Svet sestavljajo:

  • Predsednik sveta
  • Izvršni odbor
  • En predstavnik za vsakega člana
  • Federacije imajo pravico do dveh predstavnikov

Predsednik IO skliče prvo sejo Sveta, na kateri se izvoli Predsednik Sveta. Izvoljen je kandidat, ki prejme največje število glasov. Na isti način Svet izvoli tri podpredsednike, enega za vsako pokrajino, in tajnika.

Svet odobri letni program Združenja, proračune in obračune, določa članarine. V ta namen se Svet sestane na povabilo Predsednika Sveta ali Izvršnega odbora vsaj enkrat letno.

Svet sprejema pravilnike o delovanju SSO in sklepa o prizivih izključenih članov in nesprejetih prosilcev.

Člani Izvršnega odbora ne smejo imeti  funkcij v Svetu.

V prvem sklicanju Svet sklepa z navadno večino in ob prisotnosti večine članov.

V drugem sklicanju, vsaj uro po prvem,  Svet sklepa z navadno večino ob prisotnosti vsaj ene petine članov. V primeru izenačenja glasov odloča glas Predsednika. Sejam lahko prisostvujejo, brez volilne pravice, člani Nadzornega odbora in Razsodišča ter predsedniki članov.

Člani Sveta se lahko sestanejo na pokrajinski ravni.

8. člen – Izvršni odbor

Izvršni odbor traja tri leta in ga sestavlja najmanj devet odbornikov;  njih število določi Občni zbor pred volitvami.

Goriška, tržaška in videmska pokrajina imajo pravico do  enakega  števila odbornikov.

Člane Izvršnega odbora izvoli Občni zbor na podlagi list. Vsaka  lista mora vsebovati za vsako pokrajino vsaj enega  kandidata več, kot je število določenih odbornikov. Na vsaki listi morajo biti predstavniki vsaj dveh pokrajin.  Vsako predstavljeno listo podpiše vsaj deset delegatov, ki niso kandidati. Volitve so tajne.

Vsak volilec lahko izrazi toliko preferenčnih glasov, kolikor je predvidenih članov odbora za pokrajino.

Za vsako pokrajino so izvoljeni kandidati, ki so prejeli največ preferenc.

V primeru izpada člana Izvršnega odbora, ga nadomesti prvi neizvoljeni iz iste pokrajine.

Izvršni odbor na svojem prvem zasedanju, ki ga skliče najstarejši odbornik, izvoli s tajnim glasovanjem Predsednika IO in tri podpredsednike, enega za vsako pokrajino, ter dodeli izvoljenim odbornikom funkcije.

Izvršni odbor vodi redne posle Združenja, uresničuje programske smernice in izdela predloge za Svet in Občni zbor. Odloča o sprejemu prosilcev in izključitvi članov v smislu 4. člena.

Izvršni odbor sklepa z navadno večino in ob prisotnosti večine odbornikov. V primeru izenačenega izida odloča glas Predsednika. Sejam Izvršnega odbora lahko prisostvujejo člani Nadzornega odbora in Razsodišča brez volilne pravice.

9. člen – Predsednik Izvršnega odbora

Predsednika izvoli Izvršni odbor iz svoje srede.

Predsednik je izvoljen z  glasovi večine prisotnih odbornikov. če nihče ni izvoljen po prvem glasovanju, se volitve ponovijo. če so tudi druge volitve neuspešne, sledi balotaža med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. V primeru izenačenja glasov je izvoljen starejši kandidat.

Predsednik je pravni zastopnik Združenja.

Njegove naloge so: izvajanje poslov redne uprave, sklicevanje in predsedovanje sejam Izvršnega odbora ter sklicevanje Občnega zbora.

V primeru odsotnosti ga po teritorialni pristojnosti nadomešča eden od treh podpredsednikov izvoljenih na prvi seji Izvršnega odbora.

10. člen – Nadzorni odbor

Nadzorni odbor sestavljajo trije efektivni in trije nadomestni člani. Izvoli jih Občni zbor  z istimi kriteriji, ki so predvideni za izvolitev Izvršnega odbora.

Vsaka lista mora vsebovati vsaj tri kandidate za  efektivne in vsaj tri za nadomestne nadzornike. Vsaka pokrajina ima pravico do  efektivnega in nadomestnega člana. V primeru izpada ga nadomesti prvi neizvoljeni iz iste pokrajine ali, če to ni mogoče, prvi neizvoljeni.

Mandatna doba nadzornikov traja tri leta. Ti so lahko ponovno izvoljeni.

Nadzorni odbor na prvi seji  izvoli predsednika. Nadomestni nadzorniki  lahko prisostvujejo sejam, imajo pa volilno pravico, ko dejansko nadomeščajo efektivnega  nadzornika iz  iste pokrajine. če to ni mogoče  odsotnega nadzornika nadomesti  starejši nadomestni član  ne glede na pokrajinsko pripadnost.

Nadzorni odbor pregleduje račune in premoženje kot izhaja iz 12. člena tega statuta ter delovanje organov Združenja. Lahko predlaga nezaupnico Izvršnemu odboru.

11. člen – Razsodišče

Isti kriteriji in pravila kot pri Nadzornem odboru veljajo tudi pri Razsodišču in sicer za sestavo in izvolitev Razsodišča, trajanje mandatne dobe, ponovno izvolitev članov, izvolitev Predsednika, prisotnost in volilno pravico nadomestnih razsodnikov na sejah, nadomestitev efektivnih razsodnikov.

Razsodišče je pristojno za obravnavo sporov med člani in med člani in organi.  Izvršnemu odboru  obvezno izreka mnenje  o izključitvi članov ali o nesprejetih prosilcih.

12. člen – Premoženje in finančna sredstva

Premoženje Združenja lahko sestavljajo premičnine in nepremičnine. Dohodke sestavljajo članarine in podpore javnih in zasebnih ustanov ter posameznikov. Združenje ne deli morebitnega dobička.

13. člen

Za vse, kar ni predvideno v tem statutu, se upoštevajo veljavni zakoni.