V fokusu o izseljevanju iz Slovenije

IZŠLA MLADIKA 7-8/2019

Mladika z zaporedno številko 7-8 je izšla konec meseca avgusta. V središču pozornosti so tokrat študijski dnevi Draga in slovo od enega izmed njenih sodelavcev, dolgoletnega člana uredništva revije Mladika, časnikarja in pisatelja Saše Martelanca. Spomnili so se ga na žalni seji v Peterlinovi dvorani 19. avgusta, na kateri so spregovorili različni Martelančevi prijatelji in sodelavci, med temi se v reviji ovjavljajo spominski nagovori Draga Štoke, Milana Gregoriča, Lučke Susič, Maje Lapornik, Marka Tavčarja in Iva Jevnikarja.

Članek v fokusu je predavanje, ki ga je Dejan Valentinčič imel na letošnjem vseslovenskem srečanju v državnem zboru v Ljubljani, in sicer na temo mladih, ki se izseljujejo iz Slovenije. To je razširjen pojav, ki vsako leto zajame okoli 8000 slovenskih državljanov in se vseskozi povečuje. Izseljevanje ni pojav, ki prizadeva le matično domovino, ampak vsa slovenska zamejstva. Pomembno je razmišljati o povratku, za kar mora organizirano poskrbeti država. Države se spodbujanja povratkov lotevajo na različne načine;  temelj slovenske ustavne identitete, zapisan v 5. členu slovenske Ustave, je tesen odnos Slovenije z rojaki zunaj njenih meja je, avtor članka pa pojasnjuje, da ga je treba tudi udejanjiti, za kar čaka Slovenijo še kar nekaj dela.

V ekološki rubriki najdemo članek z naslov Se morda zemlja ruši? V njem avtor razmišlja o ekstremnih pojavih, ki se dogajajo na zemlji –  od taljenja večnega ledu, požarov nad Arktiki in Aljaski do segeravanja oceanov. Evropska unija se zadnja leta vse bolj zavzeto posveča problemu podnevnih sprememb, vendar je pri tem počasna in papirnata, nujni so predvsem odločnejši ukrepi.

Marjan Frankovič je avtor eseja o etnoidentiteti in ljudski dediščini, v kateren razčlenjuje odnos države do svojih narodnih simbolov v najrazličnejših družbenih, političnih in umetniških oblikah.

Sledi literarni esej Tine Sluga o poeziji pesnic časopisa Slovenka v letih 1897–1899.

V literaturi so tokrat objavljeni kratka zgodba Tanje Rebula Panta rei – vse teče, ki je bila priporočena za objavo na 47. literarnem natečaju revije, cikel pesmi Marije Švajncer Dantejev svečenik – v spomin Andreju Capudru, ki je prejel drugo nagrado za poezijo na istem natečaju, in pesem Nevenljivi orhideji Vladimirja Kosa.

Objavljen je drugi del daljšega članka Franca Križnarja o manj znanih slovenskih glasbenikih tostran in onstran državnih meja Slovenije, med drugim so tokrat obnavnani tudi Ivan Trinko, Oskar Dev in Anton Gaspari. V rubriki o umetnosti Mojca Polona Vaupotič piše o likovni izraznosti ajdovskega slikarja Iva Lenščaka. O umetniški vrednosti Rupnikovih lir, ki so bile v rabi v Ljubljanski provinci, piše Mitja Petaros; objavljen je tudi seznam najnovejših del slovenskih avtorjev v Italiji, v rubriki Antena pa je zbranih veliko novic iz zamejstva in zdomstva.

V prilogi Rast je Giulia Černic avtorica uvodne misli; v njej razmišlja o potrebi, da se mladi angažirajo v društvenem delovanju, ker to krepi njihov občutek odgovornosti. Urška Petaros je pripravila pogovor z dvema letošnjima maturantoma-odličnjakoma na slovenskih šolah v Italiji, Martina Sosič opisuje letošnji skavtski poletni tabor v Žužemberku, Jernej Močnik predstavlja načrte osvajanja novih svetov, predvsem Marsa, Veronika Bordon piše o načrtih MOSP-a v novi sezoni; v novi rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljen krajši intervju z Ines Racman, ki je na letošnjem natečaju SKK prejela tretjo nagrado za prozo, in se objavlja nagrajeni prispevek.