Veleposlanik Tomaž Kunstelj gost na izvršnem odboru SSO

Veleposlanik Tomaž Kunstelj na zasedanju izvršnega odbora SSO.

Slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj se je v torek, 1. septembra, udeležil zasedanja izvršnega odbora SSO, ki je potekalo v Trstu. S prisotnimi odborniki se je slovenski veleposlanik pogovoril o glavnih temah, ki zadevajo bilateralne odnose med Italijo in Slovenijo ter še odprta vprašanja pri izvajanju pravic slovenske narodne skupnosti v FJK. Deželni predsednik SSO Walter Bandelj, ki je vodil potek zasedanja, je veleposlaniku najprej izrazil zahvalo za vso pomoč in prizadevanja slovenske diplomacije, da je prišlo do podpisa protokola o vrnitvi lastništva Narodnega doma v Trstu.

Veleposlanik Kunstelj je izrazil zadoščenje, da je Italija pokazala razumevanje in pripravljenost, da se ob 100. letnici požiga Narodnega doma začne konkretno izvajati postopek vrnitve, za kar pa bo potrebno še nekaj časa. Ključnega pomena je bila tudi odločitev dveh predsednikov republike Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, da skupno obiščeta spomenika pri bazovskem šohtu in na gmajni.

V nadaljevanju srečanja so se veleposlanik Kunstelj in odborniki SSO pogovorili tudi o prisotnosti slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu. Bliža se namreč ustavni referendum, ki bo po vsej verjetnosti potrdil znižanje števila parlamentarcev in še vedno ni jasno, kakšen bo nov volilni zakon, ki bi moral med drugim tudi določiti način izvolitve slovenskega parlamentarca. V tem smislu je pomembno, da bo do izvolitve Slovenca v italijanski parlament prišlo na način, da bo to izbira slovenske narodne skupnosti v Italiji brez strankarskih pogojevanj.

Večjezično šolstvo v Kanalski dolini je bila tretja tematika, o kateri so se prisotni odborniki SSO pogovarjali z visokim gostom. Rešitev je potrebno najti tudi v sklopu bilateralnih odnosov med dvema državama in v tem smislu lahko pomemben doprinos dajo pogovori med dvema šolskima ministrstvima.

Sestanek izvršnega odbora SSO s slovenskim veleposlanikom Tomažem Kunstljem se je zaključil s pogovorom o delovanju slovenskih društev in organizacij v zamejstvu. Društveno delo tako v mestu kot na podeželju spada med same temelje za ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika in zavesti, zato je potrebno, da ostaja vedno živo, ustvarjalno in čim bolj mladostno naravnano.