Zasedanje Sveta za Slovence v zamejstvu in zapleti v Slomaku

Neuresničevanje pravic avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, šolstvo, znanost, kultura, gospodarstvo, vprašanje mladih ter posledice gospodarske krize na Slovence v zamejstvu so bile teme, ki jih je v petek v Ljubljani obravaval Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu ob prisotnosti predsednice Alenke Bratušek.

Po zasedanju Sveta je sledilo še srečanje Slomaka v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa. V zvezi s tem je Svet slovenskih organizacij poslal tiskovno sporočilo, v katerem želi pojasniti, da “na sejo članic Slomaka, ki je bila 6. decembra v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa po kosilu na Ljubljanskem gradu, ki je bilo za to priložnost organizirano v čast članom Sveta za Slovence v zamejstvu po srečanju, ki so ga ti imeli s predsednico slovenske vlade mag. Alenko Bratušek, SSO oz. njegov predsednik nista bila nikdar vabljena. Vabilo je bilo za sejo v Pavlovi hiši na Štajerskem, a je predsednik SSO Drago Štoka prosil, da to sejo odložijo in da se skliče nova na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa. Na njegovo prošnjo ni bilo s strani Slomaka nobenega odgovora, vsaj do danes ne.” Pri tem SSO še dodaja, “da je član Slomaka od leta 2004, ko je bil istočasno sprejet tudi statut, ki Slomak obvezuje k soglasnim sklepom in pa rotaciji glede predsedniškega mesta.”

Že nekaj časa je v zvezi s Slomakom opazno dokaj čudno dogajanje, kjer se pojavljajo različne sestave in predlogi po vsebinskih spremembah statuta. Več časa je v ospreduju problem predsedniškega mesta, za katero je SSO pred tremi leti predlagal za predsednika Slomaka svojega kandidata v osebi dr. prim. Bernarda Spazzapana, a ostali člani Slomaka te kandidature niso podprli, dotedanji dolgoletni predsednik SKGZ Rudi Pavšič pa je svojo kandidaturo zamrznil.” S tem v zvezi “SSO vztraja pri stališču, da se statut Slomaka spoštuje in da se ohranja enotnost med zamejskimi organizacijami na podlagi skupnega konsenza in demokratičnega načela rotacije oz. kroženja predsedniškega mesta.”

SSO še ocenjuje, “da je seja nična in se bo poslužil vseh možnih pravnih poti, da se načela, ki so zapisana v statutu z dne 28. in 29. marca 2006, tudi dejansko spoštujejo, ker živimo pač v demokratični in ne v kaki brezpravni družbi”, pri tem “hoče biti do kraja zvest obstoječemu statutu in normam ustavne listine Slomaka z dne 4. junija 2004, vključno s spoštovanjem načela rotacije in soglasja v temeljnih sklepih Slomaka, in se bo v tem smislu tudi v prihodnje jasno in odločno ravnal.” V zaključnem delu tiskovnega sporočila SSO-ja je še enkrat podan poziv za vse uradne članice Slomaka, da se zberejo v sedanji sestavi in poiščejo ustrezno rešitev. Zelo šibka bi namreč bila katerikoli nova oblika manjšinske koordinacije, če v njej ne bi bilo večjih in reprezentativnejših organizacij.