Uvodno misel je zapisal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl:
Nova Mladika z zaporedno številko 4 je izšla v velikonočnem tednu. Uvodno misel je napisal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. V razmišljanju z naslovom »Vstal je in živi« izpostavi pomen vstajenja in upanja za kristjane; v tem duhu lahko razumemo, da so tudi stanje bolečine, trpljenja ali brezupa postaja »na poti od Jezusovega vstajenja na velikonočno jutro!«. V članku z naslovom »Kdaj bo minil ta veliki petek?« Ivo Jevnikar razmišlja o nedavnih političnih dogodkih, ki so v preteklih tednih zaznamovali evropski prostor, a tudi naše kraje, k čemur sodi izpolnitev obljube italijanske države o vrnitvi Narodnega doma – na kar nas opozarjajo fotografije na platnici revije.
V rubriki Fokus Erika Jazbar piše o obisku taborišča Gonars; članek sodi v daljši prispevek v nadaljevanjih z naslovom Po poteh Franceta Balantiča in Placida Corteseja, saj se navezuje na obisk, ki sta ga napravila dva avtobusa Slovencev od Gonarsa do Chiesanuove in Padove.
V rubriki Oseba in družba Roman Globokar razmišlja o genetskem izboljševanju človeka; pri tem izpostavi tako privlačnosti kot usodnost tega pojava ter etične aspekte, npr. naj bo uporaba le v terapetske namene ali tudi za izboljševanje človeške vrste.
V rubirki Naš utrip je Adrijan Pahor pripravil pogovor z režiserko in mentorico mladinskih in otroških gledaliških skupin Lučko Peterlin Susič, ki je prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sledi objava zadnjega dela daljšega članka Milana Gregorič o TIGR-u, njegovi zgodbi in rehabilitaciji.
V rubriki Gospodarstvo se je Andrej Černic pogovoril z Radom Pezdirjem o knjigi Vzporedni mehanizmi globoke države, v kateri se analizira gospodarstvo povojnega obdobja v Sloveniji, z omembno tudi tržaških in goriških poslov.
V rubriki Slovenci po svetu Metod Ilc piše o društvu Slovenska pristava pri Clevelandu, sledi pogovor z Janezom Sršenom, ki je tajnik Kluba upokojencev Slovenske pristave.
V rubriki Ekologija avtor piše o problemu globalnega segrevanja in o primanjkovanju vode, ki je tehnološki razvoj ne more garantirati. Avtor omenja velikopotezne, a tudi težko izvedljive načrte o brezogljičnih družbi ter o tem, kako vojne škodijo narave in planetu, saj, ugotavlja – resnično ekološki je edinole mir.
V rubriki Literatura se objavljata kratka zgodba Jernejea Ščeka Tri strme nad zalivom, ki je prejela drugo nagrado za prozo na 50. literarnem natečaju revije Mladika, in cikel pesmi Skorje Lidije Golc, ki je prav tako prejel drugo nagrado na istem natečaju.
Aleš Brecelj je avtor še zadnjega dela obsežnega zapisa o usodnem septembru leta 1939.
Renato Podbersič piše o zgodovinskih stikih Ukrajincev s slovenskim ozemljem v času prve svetovne vojne.
Sledi zanimiv zapis Adrijana Pahorja o zadnjem avstrijskem cesarju Karlu I.
V rubriki Kultura Franc Križnar piše o glasbenem pedagodu, skladatelju in dirigentu Emilu Adamiču. Mitja Petaros pa o slovenski zastavi, saj je bil mesec april 2022 proglašen za mesec slovenske zastave. V osrednjih straneh revije je rubrika Antena z novicami iz zamejstva in zdomstva ter kratek pregled novih izdaj slovenskh avtorjev v Italiji.
Uvodni članek v mladinsko prilogo RAST je napisal Francesco Petaccia. V njem se sprašuje, ali je lahko zgodovina učiteljica življenja, saj vojna v Ukrajini dokazuje, da smo se od nasilnega reševanja sporov v preteklosti le malo naučili. Lara Bearzi podobno razmišlja, da je pomembno sodelovati pri uri zgodovine in se od nje učiti, predvsem pa vsak dan udejanjati demokracijo. Mladi obiskovalci gledališke predstave Evangelij po Čušinu so zapisali svoje mnenje in vtise ob ogledu igre. Laura Drašček poroča s festivala Čili in čokolada v Mariboru.
