“Nihče izmed nas se ne more rešiti sam”

Nekaj Več

Na osrednji proslavi v Čedadu sta bila nagrajena Luigia Negro in Franko Žerjal

Priznanji na osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, ki se je letos odvijala v Čedadu 25. februarja, sta prejela Luigia Negro in Franko Žerjal.

“Upanje vendar umre zadnje, kajne?”

V nedeljo, 25. februarja 2024, se je v gledališču...

“Nihče izmed nas se ne more rešiti sam”

V nedeljo, 25. februarja 2024, se je v gledališču Ristori v Čedadu odvijala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Slovencev v Italiji, ki sta jo organizirala SKGZ in SSO.

Javni prispevki SSO

Javni prispevki v letu 2022 2022-SSO-TRASPARENZA-1Download Javni prispevki v letu 2021 2021-SSO-TRASPARENZA-1Download Javni...

“V ustvarjalnosti je prava brezmejnost”

Mestna občina Nova Gorica je vsebino letošnje slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku zaupala Slovencem v Italiji. Slovesnost z naslovom V iskanju navdiha se je odvijala v četrtek, 1. februarja, v Novi Gorici.

V nedeljo, 25. februarja 2024, se je v gledališču Ristori v Čedadu odvijala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Slovencev v Italiji, ki sta jo organizirala SKGZ in SSO pod visokim pokroviteljstvom predsednice RS Nataše Pirc Musar, predsednika Italije Sergia Mattarelle ter Občine Čedad.

Dogodek, ki je nosil naslov Kot voda, ki se zlije z vsem, je povezovala domačinka Katja Canalaz. V prvem delu večera sta predsednika krovnih organizacij Ksenija Dobrila in Walter Bandelj podelila priznanji ob dnevu slovenske kulture za vsesplošno kulturno prizadevanje. Letošnja nagrajenca sta bila Luigia Negro in Franko Žerjal. Slavnostni govor je imela mag. Nina Pahor, ki je poslušalcem najprej podala splošno sliko narečij Slovencev v Italiji, potem pa se je dotaknila perečega in nadvse aktualnega vprašanja šolstva. S svojim govorom je želela nagovoriti prav sorojake v Benečiji. “Na tem zahodnem delu slovenskega poselitvenega ozemlja se je vendar v stoletjih zgodilo toliko različnih dogodkov in se zvrstilo toliko različnih oblasti, da je povsem razumljivo, da se ne moremo vsi poistovetiti z istimi vrednotami. Kljub temu ostaja jezik, in to slovenski jezik, ne glede na to ali govorimo o narodni ali jezikovni skupnosti, središče vseh naših dejanj, čutenj in prizadevanj. Jezik je namreč sredstvo naše komunikacije in osnovni gradnik naše naj si bo lokalne ali narodne identitete. Brez jezika nam ostane bore malo, zato mu tu namenjam toliko pozornosti,” je dejala slavnostna govornica.

Za kulturni program osrednje proslave je poskrbelo čedajsko društvo Ivan Trinko, ki je po zamisli Donatelle Ruttar in Iole Namor v sodelovanju z zavodom Federacija iz Ljubljane na odrske deske postavilo plesno-gledališko uprizoritev, v kateri so nastopili mednarodni plesalci Bojana Robinson, Jerneja Fekonja, Valtteri Keinänen.

Filozofa Aljaža Škrlepa je za besedilo navdahnila ljudska pravljica iz Terskih dolin Srebrəca nu pastir (Srebrna deklica in pastir). Razmišljal je o pomenu vode, o odnosu človeka do narave in o moči skupnosti. “Nihče se ne more rešiti sam: ali vsi skupaj utonemo, ali vsi skupaj splavamo,” je zaključil. Za režijo, scenarij in koreografijo je poskrbela Andreja Rauch Podrzavnik. Glasbo pa je napisal in jo v živo izvajal Christopher Benstead. Uprizoritev je še dodatno obogatil Barski oktet, ki je zaključil s pesmijo Mnogaja leta.

Zadnje Novice